VERZ 14
ahaṁ vaiśvānaro bhūtvā
prāṇināṁ deham āśritaḥ
prāṇāpāna-samāyuktaḥ
pacāmy annaṁ catur-vidham
aham – Jaz; vaiśvānaraḥ – Moj popolni del v obliki prebavnega ognja; bhūtvā – ko postanem; prāṇinām – vseh živih bitij; deham – v telesih; āśritaḥ – prisoten; prāṇa – izhajajoči zrak; apāna – zrak, ki gre navzdol; samāyuktaḥ – ohranjajoč v ravnotežju; pacāmi – prebavljam; annam – hrano; catuḥ-vidham – štirih vrst.
Jaz sem prebavni ogenj v telesih vseh živih bitij ter združen z vstopajočim in izstopajočim življenjskim zrakom prebavljam štiri vrste hrane.
Āyur-veda pojasnjuje, da je v želodcu ogenj, ki prebavlja vso zaužito hrano. Kadar ta ogenj ne plamti, nismo lačni; lakoto začutimo, ko se razplamti. Če prebavni ogenj svoje naloge ne opravlja pravilno, je potrebno zdravljenje. V vsakem primeru pa ta ogenj predstavlja Vsevišnjo Božansko Osebnost. Vedske mantre (Bṛhad-āraṇyaka Upaniṣada 5.9.1) potrjujejo, da je Vsevišnji Gospod ali Brahman v obliki ognja prisoten v želodcu, kjer prebavlja vso zaužito hrano (ayam agnir vaiśvānaro yo 'yam antaḥ puruṣe yenedam annaṁ pacyate). Živo bitje torej ni neodvisno pri uživanju hrane, saj mu pri prebavi pomaga Vsevišnji Gospod. Brez Njegove pomoči ne bi mogli jesti. Gospod ustvarja in prebavlja hrano in po Njegovi milosti lahko uživamo življenje. Vedānta-sūtra (1.2.27) potrjuje to z besedami śabdādibhyo 'ntaḥ pratiṣṭhānāc ca: Gospod je prisoten v zvoku, telesu in zraku, kot prebavna moč pa celo v želodcu. Obstajajo štiri vrste hrane: tista, ki jo požiramo, tista, ki jo žvečimo, tista, ki jo ližemo, in tista, ki jo srkamo. Gospod jih kot prebavni ogenj prebavlja vse.