VERZ 19
tān ahaṁ dviṣataḥ krūrān
saṁsāreṣu narādhamān
kṣipāmy ajasram aśubhān
āsurīṣv eva yoniṣu
tān – tiste; aham – Jaz; dviṣataḥ – zavistne; krūrān – zlobne; saṁsāreṣu – v ocean materialnega življenja; nara-adhamān – najnižje med ljudmi; kṣipāmi – vržem; ajasram – za zmeraj; aśubhān – pregrešne; āsurīṣu – v demonske; eva – vsekakor; yoniṣu – maternice.
Zavistne in zlobne, najnižje med ljudmi, za zmeraj vržem v ocean materialnega življenja, kjer se rojevajo v različnih demonskih življenjskih vrstah.
Iz tega verza je razvidno, da individualna duša dobi določeno materialno telo po volji Vsevišnjega. Demonu ni treba priznavati Gospodove vrhovne oblasti in ravna lahko povsem svojevoljno, toda o njegovem naslednjem življenju bo odločil Vsevišnji Gospod, in ne on sam. V tretjem spevu Śrīmad-Bhāgavatama je opisano, kako se individualna duša po smrti znova znajde v maternici, kjer dobi telo, kakršno ji dodelijo višje sile. Zato je materialni svet naseljen s tako raznolikimi življenjskimi vrstami – žuželkami, zvermi, ljudmi in tako dalje. Vsa ta raznolikost ni rezultat naključja, temveč stvaritev višje sile. Za demone je v tem verzu jasno rečeno, da se življenje za življenjem rojevajo v demonskih družinah in tako ostajajo zavistni in najnižji med ljudmi. Taki demonski ljudje so v oblasti poželenja ter so zmeraj nasilni, polni sovraštva in nečisti. Razna lovska plemena, ki živijo v džunglah, spadajo med demonske življenjske vrste.