VERZ 1
arjuna uvāca
sannyāsasya mahā-bāho
tattvam icchāmi veditum
tyāgasya ca hṛṣīkeśa
pṛthak keśi-niṣūdana
arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; sannyāsasya – odpovedovanja; mahā-bāho – o Kṛṣṇa močnih rok; tattvam – resnico; icchāmi – želim; veditum – poznati; tyāgasya – odpovedovanja; ca – tudi; hṛṣīkeśa – o gospodar čutov; pṛthak – različno; keśi-niṣūdana – o Gospod, ki si ubil demona Keśīja.
Arjuna je rekel: O Kṛṣṇa močnih rok! O Gospod, ki si ubil demona Keśīja! O gospodar čutov! Rad bi poznal smisel odpovedovanja [tyāge] in smisel življenja v redu odpovedi [sannyāse].
Bhagavad-gītā se pravzaprav zaključi s sedemnajstim poglavjem. Dodatno, osemnajsto poglavje je povzetek prej obravnavanih tem. V vsakem poglavju Bhagavad-gīte Gospod Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, poudarja, da je vdano služenje Njemu najvišji cilj življenja. Isto sporočilo nam v strnjeni obliki posreduje tudi osemnajsto poglavje, v katerem je znanje o vdanem služenju imenovano najzaupnejše znanje. V prvih šestih poglavjih je poudarek na vdanem služenju Gospodu: yoginām api sarveṣām.... „Med vsemi yogīji ali transcendentalisti je najboljši tisti, ki nenehno misli Name.“ Naslednjih šest poglavij obravnava čisto vdano služenje, njegovo naravo in delovanje čistih bhakt. Predmet zadnjih šestih poglavij pa so znanje, odpovedovanje, delovanje materialne in transcendentalne narave ter vdano služenje. V prejšnjem poglavju je bilo rečeno, da bi morali vsa svoja dejanja posvetiti Vsevišnjemu Gospodu, ki Ga predstavljajo besede oṁ tat sat. Te besede označujejo Viṣṇuja, Vrhovno Osebo. Iz tretjega dela Bhagavad-gīte je jasno, da je edini smisel življenja vdano služenje Gospodu. To je bilo utemeljeno z navajanjem prejšnjih ācārij in Brahma-sūtre ali Vedānta-sūtre. Nekateri impersonalisti mislijo, da imajo izključno pravico do znanja iz Vedānta-sūtre, ki pa je v resnici namenjena razumevanju metode vdanega služenja, saj jo je sestavil sam Gospod, ki je tudi njen poznavalec. To je opisano v petnajstem poglavju. Cilj proučevanja vsakega svetega spisa, vsake Vede, je vdano služenje Gospodu. To je pojasnjeno v Bhagavad-gīti.
Kakor je v drugem poglavju na kratko predstavljena vsebina ostalih poglavij Bhagavad-gīte, je tudi osemnajsto poglavje povzetek vsega prej podanega znanja. Iz dosedanjih poglavij je razvidno, da je cilj življenja razviti nenavezanost na materialni svet in se dvigniti na transcendentalno raven, kjer ni vpliva guṇ materialne narave. Arjuna bi rad poznal razliko med odpovedovanjem (tyāgo) in življenjem v redu odpovedi (sannyāso), dvema temama Bhagavad-gīte. Zato Kṛṣṇo prosi, naj mu pojasni pomen teh dveh besed.
Vredno si je pobliže ogledati besedi Hṛṣīkeśa in Keśi-niṣūdana, s katerima se Arjuna v tem verzu obrača na Vsevišnjega Gospoda. Kṛṣṇa se imenuje Hṛṣīkeśa, ker je gospodar čutov in nam lahko pomaga doseči mir uma. Arjuna prosi Kṛṣṇo, naj povzame vse do zdaj povedano na tak način, da bo ostal nevznemirjen. V njem je še zmeraj nekaj dvomov in le-ti so kakor demoni. Arjuna zato nagovarja Kṛṣṇo s Keśi-niṣūdana. Keśī je eden od najstrašnejših demonov, ki jih je ubil Gospod. Zato Arjuna zdaj prosi Kṛṣṇo, naj uniči demona dvoma, ki prebiva v njem.