VERZ 17
yasya nāhaṅkṛto bhāvo
buddhir yasya na lipyate
hatvāpi sa imāḻ lokān
na hanti na nibadhyate
yasya – tistega, čigar; na – nikoli; ahaṅkṛtaḥ – lažnega ega; bhāvaḥ – narava; buddhiḥ – inteligenca; yasya – tistega, čigar; na – nikoli; lipyate – je navezana; hatvā – ko ubije; api – celo; saḥ – on; imān – ta; lokān – svet; na – nikoli; hanti – ubije; na – nikoli; nibadhyate – postane suženj.
Tisti, ki ne deluje na pobudo lažnega ega in čigar inteligenca je čista, ne zagreši uboja, četudi ubija, in ni suženj svojega delovanja.
Gospod v tem verzu Arjuni pojasnjuje, da njegova želja po tem, da bi se izognil bojevanju, izvira iz lažnega ega. Arjuna je mislil, da je edini vršilec dejanj, ni pa se oziral na voljo Vsevišnjega, ki deluje od zunaj in od znotraj. Ker ni poznal želje Vsevišnjega, zakaj bi potem deloval? Če človek pozna sredstva za delovanje in ve, da je on tisti, ki opravlja delo, Vsevišnji Gospod pa vrhovna avtoriteta, ki dejanja odobri, pa je njegovo delovanje zmeraj popolno. Tak človek ni nikoli zaslepljen. Kdor deluje neodvisno, na lastno odgovornost, je pod vplivom lažnega ega ali pa je brezbožnež in ni zavesten Kṛṣṇe. Kdor pod vodstvom Nadduše ali Vsevišnje Božanske Osebnosti deluje z zavestjo Kṛṣṇe, ne ubija, četudi zagreši uboj, in nikoli ne trpi posledic takega dejanja. Če vojak ubija na poveljnikov ukaz, mu za to ne bo treba odgovarjati pred sodiščem, če ubija na lastno pest, pa mu bodo zagotovo sodili.