VERZ 51-53
buddhyā viśuddhayā yukto
dhṛtyātmānaṁ niyamya ca
śabdādīn viṣayāṁs tyaktvā
rāga-dveṣau vyudasya ca
vivikta-sevī laghv-āśī
yata-vāk-kāya-mānasaḥ
dhyāna-yoga-paro nityaṁ
vairāgyaṁ samupāśritaḥ
ahaṅkāraṁ balaṁ darpaṁ
kāmaṁ krodhaṁ parigraham
vimucya nirmamaḥ śānto
brahma-bhūyāya kalpate
buddhyā – z inteligenco; viśuddhayā – popolnoma očiščeno; yuktaḥ – delujoči; dhṛtyā – z odločnostjo; ātmānam – sebe; niyamya – obvladujoč; ca – tudi; śabda-ādīn – kakor je na primer zvok; viṣayān – predmete čutne zaznave; tyaktvā – ko opusti; rāga – navezanost; dveṣau – in sovraštvo; vyudasya – ki se ne zmeni za; ca – tudi; vivikta-sevī – ki živi v samoti; laghu-āśī – ki jé zelo malo; yata – ki je obvladal; vāk – govor; kāya – telo; mānasaḥ – in um; dhyāna-yoga-paraḥ – potopljen v trans; nityam – nenehno; vairāgyam – nenavezanosti; samupāśritaḥ – ki je poiskal zavetje; ahaṅkāram – lažnega ega; balam – moči; darpam – lažnega ponosa; kāmam – poželenja; krodham – jeze; parigraham – prizadevanja za materialne stvari; vimucya – ko se je rešil; nirmamaḥ – ki si ničesar ne lasti; śāntaḥ – miren; brahma-bhūyāya – za samospoznanje; kalpate – izpolnjuje pogoje.
Človek, ki se je s pomočjo inteligence očistil in z odločnostjo obvladuje um; ki se odpoveduje predmetom za zadovoljevanje čutov ter se je rešil navezanosti in sovraštva; ki živi v samoti, jé malo ter obvladuje telo, um in moč govora; ki je zmeraj v transu in je nenavezan; ki se je osvobodil lažnega ega, želje po moči, lažnega ponosa, poželenja in jeze; ki ne kopiči materialnih stvari; ki si ničesar ne lasti in je zmeraj miren – tak človek zagotovo doseže samospoznanje.
Kdor se s pomočjo inteligence očisti, se ustali v guṇi vrline. Tako lahko nadzoruje um in je zmeraj v transu. Ni navezan na predmete za zadovoljevanje čutov in nikoli ne deluje iz navezanosti ali sovraštva. Za takega nenavezanega človeka je naravno, da raje živi v samoti. Jé le toliko, kot je nujno potrebno, ter obvladuje telo in um. Ker se ne enači z materialnim telesom, nima lažnega ega. Ne želi si, da bi s pomočjo množice materialnih sredstev razvil obilno, močno telo. Ker je osvobojen telesnega pojmovanja življenja, ni lažno ponosen. Zadovoljen je z vsem, kar dobi po Gospodovi milosti, in se nikoli ne jezi, če ni deležen čutnih užitkov. Tudi za predmete čutnega uživanja si ne prizadeva. Ko se docela znebi lažnega ega, izgine tudi njegova navezanost na vse materialno, in takrat doseže stopnjo samospoznanja, imenovano Brahman ali raven brahma-bhūta. Kdor se osvobodi materialnega pojmovanja življenja, doseže mir, ki ga ni mogoče skaliti. To je opisano v Bhagavad-gīti (2.70):
āpūryamāṇam acala-pratiṣṭhaṁ
samudram āpaḥ praviśanti yadvat
tadvat kāmā yaṁ praviśanti sarve
sa śāntim āpnoti na kāma-kāmī
„Kdor je kljub nenehnemu toku želja nevznemirjen kakor ocean, ki se ne razburka, čeprav ga nenehno polnijo vanj stekajoče se reke, edini lahko doseže mir. Kdor poskuša tem željam ustreči, pa miru ne bo našel.“