VERZ 21
vedāvināśinaṁ nityaṁ
ya enam ajam avyayam
kathaṁ sa puruṣaḥ pārtha
kaṁ ghātayati hanti kam
veda – pozna; avināśinam – neuničljivo; nityam – zmeraj bivajočo; yaḥ – kdor; enam – to (dušo); ajam – nerojeno; avyayam – nespremenljivo; katham – kako; saḥ – ta; puruṣaḥ – oseba; pārtha – o Pārtha (Arjuna); kam – koga; ghātayati – pripravi do tega, da ubije; hanti – ubije; kam – koga.
O Pārtha, kako lahko človek, ki ve, da je duša neuničljiva, večna, nerojena in nespremenljiva, kogar koli ubije ali kogar koli pripravi do tega, da ubija?
Vse je mogoče pravilno izkoristiti, in kdor ima popolno znanje, ve, kako in kje naj določeno stvar uporabi, da bo pravilno izkoriščena. Tudi nasilje je lahko koristno, kako ga lahko uporabimo, pa ve, kdor ima znanje. Sodnik, ki morilca obsodi na smrt, ni odgovoren za to dejanje, saj je nasilje nad morilcem ukazal na podlagi kazenskega zakona. V Manu-saṁhiti, zakoniku človeštva, je rečeno, da je treba morilca obsoditi na smrt, da mu v naslednjem življenju ne bo treba trpeti zaradi velikega greha, ki ga je storil. Morilec, ki ga kralj kaznuje z obešanjem, ima od tega torej korist. Kadar Kṛṣṇa komu ukaže, naj se bojuje, pa moramo vedeti, da gre pri takem bojevanju za nasilje v imenu najvišje pravice. Arjuna bi moral zato izpolniti naročilo, vedoč, da nasilje v bitki za Kṛṣṇo sploh ni nasilje, saj človeka, ali točneje, duše nikakor ni mogoče ubiti. Nasilje je torej dovoljeno, kadar je treba zaščititi pravico. Kirurg ne operira pacienta zato, da bi ga ubil, temveč da bi ga pozdravil. Arjuna, ki se bo po Kṛṣṇovem naročilu spustil v boj, bo torej deloval s popolnim znanjem, zato ni mogoče, da bi bile posledice bojevanja slabe.