VERZ 32
yadṛcchayā copapannaṁ
svarga-dvāram apāvṛtam
sukhinaḥ kṣatriyāḥ pārtha
labhante yuddham īdṛśam
yadṛcchayā – samo od sebe; ca – tudi; upapannam – kar pride; svarga – rajskih planetov; dvāram – vrata; apāvṛtam – široko odprta; sukhinaḥ – zelo srečni; kṣatriyāḥ – člani kraljevskega stanu; pārtha – o Pṛthin sin; labhante – dobijo; yuddham – vojno; īdṛśam – takšno.
O Pārtha, srečni so kṣatriye, katerim se taka priložnost za bojevanje sama ponudi in jim odpre vrata rajskih planetov.
Gospod Kṛṣṇa kot vrhovni učitelj sveta obsoja razmišljanje Arjune, ki je dejal: „Prepričan sem, da ta bitka ne bo prinesla nič dobrega. Zaradi nje bomo večno živeli v peklu.“ Arjuna je govoril tako samo zaradi nevednosti. Pri opravljanju svoje dolžnosti je želel postati nenasilen. filozofija, po kateri naj bo kṣatriya na bojišču nenasilen, je filozofija neumnežev. V Parāśara-smṛtiju, zbirki religioznih pravil, ki jih je sestavil veliki modrec Parāśara (Vyāsadevov oče), je rečeno:
kṣatriyo hi prajā rakṣan
śastra-pāṇiḥ pradaṇḍayan
nirjitya para-sainyādi
kṣitiṁ dharmeṇa pālayet
„Dolžnost kṣatriye je zaščititi državljane pred vsemi težavami, zato mora biti včasih nasilen, da bi lahko ohranil red in zakon. Premagati mora vojake sovražnih kraljev in skladno z religioznimi načeli vladati svetu.“
Upoštevajoč vse to, ni imel Arjuna nobenega razloga, da se ne bojuje. Če premaga sovražnike, bo užival kraljestvo, če pa v bitki umre, se bo dvignil na rajske planete, katerih vrata so mu bila široko odprta. Od bojevanja bo imel v vsakem primeru korist.