VERZ 60
yatato hy api kaunteya
puruṣasya vipaścitaḥ
indriyāṇi pramāthīni
haranti prasabhaṁ manaḥ
yatataḥ – ki se trudi; hi – vsekakor; api – kljub; kaunteya – o Kuntījin sin; puruṣasya – človeka; vipaścitaḥ – zelo razsodnega; indriyāṇi – čuti; pramāthīni – ki vznemirjajo; haranti – zmedejo; prasabham – na silo; manaḥ – um.
O Arjuna, čuti so tako močni in vihravi, da na silo zavedejo celo um razsodnega človeka, ki se trudi, da bi jih obvladal.
Veliko učenih modrecev, filozofov in transcendentalistov poskuša obvladati čute, toda zaradi vznemirjenega uma kljub takemu prizadevanju celo največji med njimi včasih postanejo žrtve materialnega čutnega uživanja. Velikega modreca in popolnega yogīja Viśvāmitro je Menakā zapeljala v spolno uživanje, čeprav si je Viśvāmitra s strogo askezo in vadbo yoge prizadeval obvladati čute. V zgodovini je seveda še veliko podobnih primerov. Kdor ni popolnoma zavesten Kṛṣṇe, zelo težko obvlada um in čute. Če z umom ne služimo Kṛṣṇi, se ne moremo odreči materialnemu delovanju. Zgled za to je dal Śrī Yāmunācārya, velik svetnik in bhakta, ki je dejal:
yad-avadhi mama cetaḥ kṛṣṇa-pādāravinde
nava-nava-rasa-dhāmany udyataṁ rantum āsīt
tad-avadhi bata nārī-saṅgame smaryamāne
bhavati mukha-vikāraḥ suṣṭhu niṣṭhīvanaṁ ca
„Odkar moj um služi lotosovim stopalom Gospoda Kṛṣṇe in odkar uživam v vedno novi transcendentalni draži, se ob sami pomisli na spolno uživanje z žensko pri priči obrnem vstran in pljunem na to misel.“
Razvijanje zavesti Kṛṣṇe je tako čudovit transcendentalen proces, da v človeku samodejno vzbudi odpor do materialnega uživanja. Zadovolji nas, kakor okusna hrana poteši lakoto lačnega človeka. Tudi Mahārāja Ambarīṣa je premagal velikega yogīja Durvāso Munija samo zato, ker je bil njegov um zmeraj prežet z zavestjo Kṛṣṇe (sa vai manaḥ kṛṣṇa-pādāravindayor vacāṁsi vaikuṇṭha-guṇānuvarṇane).