VERZ 40
indriyāṇi mano buddhir
asyādhiṣṭhānam ucyate
etair vimohayaty eṣa
jñānam āvṛtya dehinam
indriyāṇi – čuti; manaḥ – um; buddhiḥ – inteligenca; asya – tega poželenja; adhiṣṭhānam – sedež; ucyate – se imenuje; etaiḥ – s temi; vimohayati – zbega; eṣaḥ – to poželenje; jñānam – znanje; āvṛtya – prekrivši; dehinam – utelešenega.
Čuti, um in inteligenca so sedež poželenja. Preko njih poželenje zbega živo bitje, saj prekrije njegovo pravo znanje.
Sovražnik pogojene duše je zasedel različne strateške položaje v njenem telesu. Kṛṣṇa tukaj omenja ta mesta, da bodo tisti, ki želijo sovražnika premagati, vedeli, kje ga lahko najdejo. Um je središče vsega delovanja čutov, in kadar poslušamo o predmetih čutne zaznave, ponavadi postane zbiralnik idej o zadovoljevanju čutov. Um in čuti postanejo zato skladišča poželenja, inteligenca pa njegov glavni sedež. Inteligenca je najbližji sosed duše. Poželjiva inteligenca napelje dušo k temu, da sprejme lažni ego in se začne enačiti z materijo ter tako z umom in čuti. Duhovna duša postane zasvojena z materialnim čutnim uživanjem in zmotno misli, da je to prava sreča. O ljudeh, ki zmotno enačijo dušo s telesom, govori Śrīmad-Bhāgavatam (10.84.13):
yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke
sva-dhīḥ kalatrādiṣu bhauma ijya-dhīḥ
yat-tīrtha-buddhiḥ salile na karhicij
janeṣv abhijñeṣu sa eva go-kharaḥ
„Človek, ki se enači s telesom, sestavljenim iz treh elementov, ki ima stranske produkte telesa za svoje sorodnike, ki misli, da je njegova domovina vredna oboževanja, in ki obiskuje romarska mesta samo zato, da bi se tam okopal, ne pa, da bi srečal ljudi s transcendentalnim znanjem, ni boljši od osla ali krave.“