VERZ 40
ajñaś cāśraddadhānaś ca
saṁśayātmā vinaśyati
nāyaṁ loko ’sti na paro
na sukhaṁ saṁśayātmanaḥ
ajñaḥ – nevednež, ki ne pozna splošno veljavnih svetih spisov; ca – in; aśraddadhānaḥ – ki nima vere v razodete svete spise; ca – tudi; saṁśaya – z dvomi; ātmā – človek; vinaśyati – propade; na – nikoli; ayam – na tem; lokaḥ – svetu; asti – je; na – niti; paraḥ – v naslednjem življenju; na – ne; sukham – sreča; saṁśaya – dvomečega; ātmanaḥ – človeka.
Nevedni in brezverni ljudje, ki dvomijo o besedah razodetih svetih spisov, pa ne razvijejo zavesti Boga, temveč padejo. Za dvomečo dušo ni sreče ne v tem ne v naslednjem življenju.
Bhagavad-gītā je najpopolnejši od mnogih uveljavljenih avtoritativnih razodetih spisov. Tisti ljudje, ki so skoraj na ravni živali, ne poznajo splošno priznanih razodetih spisov in nimajo vere vanje. Drugi take spise poznajo in znajo celo navesti odlomke iz njih, dejansko pa ne verjamejo v njihove besede. Nekateri imajo vero v Bhagavad-gīto in druge svete spise, ne verjamejo pa v Śrī Kṛṣṇo, Vsevišnjo Božansko Osebnost, in Ga ne častijo. Taki ljudje ne morejo dolgo ostati zavestni Kṛṣṇe, temveč padejo. Tisti od omenjenih ljudi, ki nimajo vere in so polni dvomov, ne naredijo niti koraka na poti samospoznavanja. Ljudi, ki ne verjamejo v Boga in v Njegovo razodeto besedo, ne čaka nič dobrega ne v tem ne v naslednjem življenju. Zanje ni sreče. Pravil razodetih svetih spisov se moramo torej držati z vero. Tako si bomo pridobili znanje, ki nam edino lahko pomaga doseči transcendentalno raven in duhovno spoznanje. Ljudje, ki dvomijo, nikakor ne morejo doseči duhovne osvoboditve. Zato moramo slediti zgledu ācārij iz nasledstva duhovnih učiteljev in tako bomo dosegli popolnost.