VERZ 26
kāma-krodha-vimuktānāṁ
yatīnāṁ yata-cetasām
abhito brahma-nirvāṇaṁ
vartate viditātmanām
kāma – materialnih želja; krodha – in jeze; vimuktānām – tistih, ki so osvobojeni; yatīnām – svetih ljudi; yata-cetasām – ki popolnoma obvladajo um; abhitaḥ – zagotovljena v bližnji prihodnosti; brahma-nirvāṇam – osvoboditev v Vsevišnjem; vartate – je; vidita-ātmanām – tistih, ki so dosegli samospoznanje.
Tistim, ki ne poznajo jeze in nimajo materialnih želja, ki so dosegli samospoznanje in obvladali um ter si vztrajno prizadevajo doseči popolnost, je zagotovljena skorajšnja osvoboditev v Vsevišnjem.
Med svetimi ljudmi, ki si vztrajno prizadevajo doseči osvoboditev, je najboljši tisti, ki je zavesten Kṛṣṇe. To je rečeno v Bhāgavatamu (4.22.39):
yat-pāda-paṅkaja-palāśa-vilāsa-bhaktyā
karmāśayaṁ grathitam udgrathayanti santaḥ
tadvan na rikta-matayo yatayo ’pi ruddha-
sroto-gaṇās tam araṇaṁ bhaja vāsudevam
„Posvetiti bi se morali vdanemu služenju in častiti Vāsudevo, Vsevišnjo Božansko Osebnost. Niti veliki modreci ne morejo tako uspešno obvladati pobud svojih čutov kakor tisti, ki so transcendentalno blaženi, ker služijo Gospodovim lotosovim stopalom in tako izrujejo iz srca globoko ukoreninjeno željo po čutnem uživanju.“
Želja po uživanju sadov dela je v pogojeni duši tako globoko zakoreninjena, da jo celo veliki modreci kljub velikim prizadevanjem zelo težko obvladajo. Gospodov bhakta, ki je ves čas zavesten Kṛṣṇe in Mu vdano služi ter je dosegel popolnost samospoznanja, zelo hitro doseže osvoboditev v Vsevišnjem. Ker dovršeno pozna nauk o samospoznavanju, je zmeraj v transu. Sveti spisi navajajo v zvezi s tem tale primer:
darśana-dhyāna-saṁsparśair
matsya-kūrma-vihaṅgamāḥ
svāny apatyāni puṣṇanti
tathāham api padma-ja
„Ribe, želve in ptice skrbijo za svoje mladiče preprosto s pogledom, mislimi oziroma dotikom. Podobno delujem tudi Jaz, o Padmaja!“
Riba vzredi mladiče preprosto tako, da jih gleda, želva pa tako, da misli nanje. Jajca izleže na kopnem, potem pa v vodi misli nanje. Kṛṣṇov bhakta pa se lahko dvigne v Gospodovo prebivališče, čeprav je daleč od njega, če je le zavesten Kṛṣṇe in tako neprestano misli na Gospoda. Za bhakto materialno trpljenje ne obstaja. To življenjsko stanje se imenuje brahma-nirvāṇa, stanje, v katerem človek ne izkuša materialnih nadlog, saj nenehno prebiva v Vsevišnjem.