VERZ 20-23
yatroparamate cittaṁ
niruddhaṁ yoga-sevayā
yatra caivātmanātmānaṁ
paśyann ātmani tuṣyati
sukham ātyantikaṁ yat tad
buddhi-grāhyam atīndriyam
vetti yatra na caivāyaṁ
sthitaś calati tattvataḥ
yaṁ labdhvā cāparaṁ lābhaṁ
manyate nādhikaṁ tataḥ
yasmin sthito na duḥkhena
guruṇāpi vicālyate
taṁ vidyād duḥkha-saṁyoga-
viyogaṁ yoga-saṁjñitam
yatra – na tej stopnji, na kateri; uparamate – preneha (ker človek izkuša transcendentalno srečo); cittam – delovanje uma; niruddham – ločeno od materije; yoga-sevayā – z vadbo yoge; yatra – v kateri; ca – tudi; eva – vsekakor; ātmanā – s čistim umom; ātmānam – Vrhovne Duše; paśyan – ko spozna položaj; ātmani – v Vrhovni Duši; tuṣyati – postane zadovoljen; sukham – srečo; ātyantikam – največjo; yat – katero; tat – to; buddhi – z inteligenco; grāhyam – dosegljivo; atīndriyam – transcendentalno; vetti – spozna; yatra – v kateri; na – nikoli; ca – tudi; eva – vsekakor; ayam – on; sthitaḥ – počivajoč; calati – se premakne; tattvataḥ – od resnice; yam – to; labdhvā – ko doseže; ca – tudi; aparam – noben drug; lābham – dobitek; manyate – ima za; na – nikoli; adhikam – več; tataḥ – od tega; yasmin – v katerem; sthitaḥ – zasidran; na – nikoli; duḥkhena – od trpljenja; guruṇā api – četudi zelo veliko; vicālyate – se omaja; tam – to; vidyāt – bi moral vedeti; duḥkha-saṁyoga – trpljenja, ki se poraja ob stiku z materijo; viyogam – uničenje; yoga-saṁjñitam – ki se imenuje trans v yogi.
Ko človek, ki vadi yogo, doseže popolnost, imenovano trans ali samādhi, se povsem vzdrži materialnih umskih dejavnosti. Na tej stopnji lahko s čistim umom vidi Vrhovni Jaz ter uživa in se radosti v Njem. Tako radosten uživa brezmejno transcendentalno srečo, ki jo doživlja s transcendentalnimi čuti. Nikoli se ne oddalji od resnice in meni, da ni večjega dobitka. V takem stanju ga niti največje težave ne morejo omajati. Tak yogī je resnično osvobojen vsega trpljenja, ki se poraja ob stiku z materijo.
Kdor vadi yogo, se postopoma osvobodi materialističnih nazorov. To je glavna značilnost yoge. Zatem yogī doseže trans ali samādhi in v tem stanju s pomočjo transcendentalnega uma in inteligence uzre Naddušo, ne da bi se pri tem zmotno poenačil z Njo. Opisana metoda yoge temelji predvsem na principih Patañjalijevega sistema yoge. Nekateri neverodostojni komentatorji poskušajo individualno dušo izenačiti z Naddušo. Monisti, ki ne razumejo pravega smisla Patañjalijevega sistema yoge, mislijo, da je to osvoboditev. Patañjali priznava obstoj transcendentalnega zadovoljstva, monisti pa ga iz strahu, da bi to omajalo njihovo teorijo enosti, zanikajo. Monist ne priznava dvojnosti znanja in poznavalca, toda ta verz pravi, da transcendentalno zadovoljstvo obstaja in da ga je mogoče doživeti s transcendentalnimi čuti. To potrjuje tudi slavni Patañjali Muni, začetnik sistema yoge. V svojih Yoga-sūtrah (3.34) veliki modrec pravi: puruṣārtha-śūnyānāṁ guṇānāṁ pratiprasavaḥ kaivalyaṁ svarūpa-pratiṣṭhā vā citi-śaktir iti.
Ta citi-śakti ali notranja energija je transcendentalna. Beseda puruṣārtha označuje materialno religioznost, materialni napredek, zadovoljevanje čutov in nazadnje poskus postati eno z Gospodom. Monisti pravijo tej „enosti z Absolutom“ kaivalyam. Po Patañjaliju pa je kaivalyam notranja ali transcendentalna energija, s posredovanjem katere se živo bitje zave svoje prave narave. Gospod Caitanya imenuje to stanje ceto-darpaṇa-mārjanam ali očiščenje umazanega ogledala uma. To očiščenje je pravzaprav osvoboditev ali bhava-mahā-dāvāgni-nirvāpaṇam. Tako pravi tudi teorija nirvāṇe (nirvāṇa je prav tako začetna stopnja popolnosti). Bhāgavatam (2.10.6) imenuje to stanje svarūpeṇa vyavasthitiḥ. V tem verzu potrjuje to tudi Bhagavad-gītā.
Nirvāṇi ali prenehanju materialnega bivanja sledijo duhovne dejavnosti – vdano služenje Gospodu ali zavest Kṛṣṇe. Po besedah Bhāgavatama je to „pravo življenje živega bitja“ (svarūpeṇa vyavasthitiḥ). Māyā ali iluzija je stanje, v katerem je duhovno bivanje prekrito z materialno energijo in zato nečisto. Ko se živo bitje reši te nečistosti, s tem ne uniči svojega izvornega, večnega položaja. Tako meni tudi Patañjali, ki pravi: kaivalyaṁ svarūpa-pratiṣṭhā vā citi-śaktir iti. Ta citi-śakti ali transcendentalno zadovoljstvo je pravo življenje. Vedānta-sūtra (1.1.12) potrjuje to z besedami ānanda-mayo 'bhyāsāt. Naravno transcendentalno zadovoljstvo je končni cilj yoge in ga zlahka dosežemo z vdanim služenjem ali bhakti-yogo. Bhakti-yoga bo natančno opisana v sedmem poglavju Bhagavad-gīte.
V sistemu yoge, ki ga opisuje to poglavje, obstajata dve vrsti samādhija: samprajñāta-samādhi in asamprajñāta-samādhi. Kdor se dvigne na transcendentalno raven s filozofskim iskanjem, doseže samprajñāta-samādhi. V asamprajñāta-samādhiju človek ne izkuša več materialnega zadovoljstva, saj je nad vsemi oblikami sreče, ki jo prinašajo čuti. Če yogī doseže to transcendentalno raven, nikoli ne pade. Kdor se ne dvigne do te stopnje, ni dosegel cilja yoge. Današnja tako imenovana vadba yoge, ki vključuje razne čutne užitke, je v nasprotju s tem principom. Yogī, ki se vdaja spolnosti in opijanju, je smešen. Celo tisti, ki vadijo yogo, da bi si pridobili siddhije (mistične moči), niso popolni yogīji. Yogīji, ki jih pritegnejo stranski rezultati yoge, ne morejo doseči popolnosti, o kateri govori ta verz. Tisti, ki uprizarjajo telovadne podvige ali se postavljajo s siddhiji, bi morali vedeti, da s tem nikoli ne bodo dosegli cilja yoge.
V današnji dobi je najboljša oblika yoge preprosta metoda zavesti Kṛṣṇe. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, je tako srečen, da si ne želi nič drugega. Pri vadbi haṭha-yoge, dhyāna-yoge in jñāna-yoge bomo naleteli na številne ovire, zlasti v današnji dobi hinavstva, kdor se posveti karma-yogi ali bhakti-yogi, pa se z njimi ne bo srečal.
Dokler imamo materialno telo, moramo zadovoljevati njegove potrebe po hrani, spanju, obrambi in spolnosti. Toda čisti bhakti-yogī ali človek, zavesten Kṛṣṇe, med zadovoljevanjem telesnih potreb ne razvname svojih čutov. Vzame le, kar nujno potrebuje za življenje, in poskuša iz slabe kupčije iztržiti najboljše. Zmeraj uživa transcendentalno srečo zavesti Kṛṣṇe. Ob dogodkih, kot so nesreče, bolezni, pomanjkanje ali celo smrt najdražjega sorodnika, je ravnodušen, vselej pa je pripravljen opraviti svoje dolžnosti v zavesti Kṛṣṇe ali bhakti-yogi. Nesreča ga nikoli ne odvrne od tega. Kakor pravi Bhagavad-gītā (2.14): āgamāpāyino 'nityās tāṁs titikṣasva bhārata. Mirno prenaša nesrečo, saj ve, da pride in odide ter ne vpliva na njegove dolžnosti. Tako doseže najvišjo popolnost yoge.