VERZ 20
kāmais tais tair hṛta-jñānāḥ
prapadyante ’nya-devatāḥ
taṁ taṁ niyamam āsthāya
prakṛtyā niyatāḥ svayā
kāmaiḥ – od želja; taiḥ taiḥ – raznolikih; hṛta – oropani; jñānāḥ – znanja; prapadyante – se predajo; anya – drugim; devatāḥ – polbogovom; tam tam – ustrezne; niyamam – predpise; āsthāya – upoštevajoč; prakṛtyā – od narave; niyatāḥ – nadzorovani; svayā – svoje lastne.
Tisti, katerih inteligenco so odnesle materialne želje, se predajo polbogovom in jih skladno s svojo naravo častijo po ustreznih pravilih.
Tisti, ki so popolnoma očistili svoja srca, se predajo Vsevišnjemu Gospodu in Mu služijo z ljubeznijo in vdanostjo. Dokler človek ni povsem čist, ni bhakta. Toda tudi tistih, ki so se zatekli k Vsevišnjemu Gospodu, še zmeraj pa imajo materialne želje, Gospodova zunanja energija ne privlači posebej; ker so se namenili proti pravemu cilju, se kmalu osvobodijo vsega materialnega poželenja. Śrīmad-Bhāgavatam priporoča, naj se vsakdo, pa naj bo čisti bhakta brez materialnih želja, človek, poln materialnih želja, ali pa kdo, ki se želi osvoboditi materialnih nečistoč, preda Vāsudevi in Ga časti. Bhāgavatam (2.3.10) pravi:
akāmaḥ sarva-kāmo vā
mokṣa-kāma udāra-dhīḥ
tīvreṇa bhakti-yogena
yajeta puruṣaṁ param
Manj inteligentni ljudje, ki so pozabili na svojo duhovno naravo, se zatekajo k polbogovom, da bi se jim materialne želje takoj izpolnile. Taki ljudje se ponavadi ne obrnejo na Vsevišnjo Božansko Osebnost, saj so pod vplivom nižjih guṇ materialne narave (nevednosti in strasti) in zato častijo razne polbogove. Zadovoljni so s tem, da se držijo pravil čaščenja. Častilci polbogov so motivirani z majhnimi željami in ne vedo, kako doseči najvišji cilj. Bhakte Vsevišnjega Gospoda pa so na pravi poti. Vede za dosego različnih ciljev priporočajo čaščenje različnih polbogov (bolnemu človeku na primer svetujejo, naj časti sonce), zato tisti, ki niso bhakte, mislijo, da je v določenih primerih bolje častiti polbogove kot pa Vsevišnjega Gospoda. Čisti bhakta pa ve, da je Vsevišnji Gospod, Kṛṣṇa, gospodar vseh živih bitij. V Caitanya-caritāmṛti (Ādi 5.142) je rečeno: ekale īśvara kṛṣṇa\, āra saba bhṛtya – Vsevišnja Božanska Osebnost, Kṛṣṇa, je edini gospodar, vsi drugi pa so Njegovi služabniki. Kadar bi čisti bhakta rad zadovoljil svoje materialne potrebe, se zato nikoli ne obrne na polbogove. Prepusti se Vsevišnjemu Gospodu in je zadovoljen z vsem, kar dobi od Njega.