VERZ 25
dhūmo rātris tathā kṛṣṇaḥ
ṣaṇ-māsā dakṣiṇāyanam
tatra cāndramasaṁ jyotir
yogī prāpya nivartate
dhūmaḥ – dim; rātriḥ – noč; tathā – tudi; kṛṣṇaḥ – štirinajstdnevno obdobje temnega meseca; ṣaṭ-māsāḥ – šest mesecev; dakṣiṇa-ayanam – ko sonce potuje proti jugu; tatra – tam; cāndra-masam – mesec; jyotiḥ – svetloba; yogī – mistik; prāpya – ko doseže; nivartate – se vrne.
Mistični yogī, ki zapusti svet v dimu, ponoči, v štirinajstdnevnem obdobju pojemajočega meseca ali v šestmesečnem obdobju, ko sonce potuje proti jugu, odide na Mesec, zatem pa se vrne na Zemljo.
V tretjem spevu Śrīmad-Bhāgavatama Kapila Muni pravi, da ljudje, ki na zemlji uspešno opravljajo obrede in žrtvovanja, predpisana v Vedah, po smrti odidejo na mesec. Te vzvišene duše živijo tam približno 10 000 let (po človeškem štetju) ter uživajo v pitju soma-rase, zatem pa se vrnejo na Zemljo. To pomeni, da so na Mesecu višje razvita živa bitja, ki pa jih s čuti iz grobe materije ne moremo opaziti.