VERZ 28

Kdor pod vodstvom nadrejenih deluje za Kṛṣṇo, se imenuje yukta. V svetih spisih je delovanje takega človeka imenovano yukta-vairāgya. O njem podrobneje govori Rūpa Gosvāmī:

Rūpa Gosvāmī pravi, da v materialnem svetu moramo delovati; ne moremo biti nedejavni. Delovanje, katerega sadove damo Kṛṣṇi, se imenuje yukta-vairāgya. Tako delovanje, ki temelji na resničnem odpovedovanju, čisti ogledalo uma in človeku omogoči, da postopoma napreduje v duhovnem spoznavanju in postane popolnoma predan Vsevišnji Božanski Osebnosti. Tak bhakta nazadnje doseže osvoboditev, ki je prav tako opisana. Ne zlije se z brahmajyotijem, temveč odide na planet Vsevišnjega Gospoda. Kṛṣṇa v tem verzu jasno pravi, da pride k Njemu (mām upaiṣyasi), nazaj domov, k Bogu. Obstaja pet vrst osvoboditve. Kot je razvidno iz tega verza, bhakta, ki vse življenje živi po navodilih Vsevišnjega Gospoda, toliko napreduje, da se po zapustitvi telesa vrne k Bogu in se neposredno druži z Vsevišnjim Gospodom.

Kdor svoje življenje popolnoma posveti služenju Gospodu, je pravi sannyāsī. Tak človek zmeraj gleda nase kot na Gospodovega večnega služabnika, podrejenega Gospodovi vrhovni volji, zato deluje samo za Njegovo zadovoljstvo. Vsako njegovo dejanje je služba Gospodu. Delovanje za čutno uživanje ga ne zanima in tudi v Vedah predpisanim dolžnostim ne posveča posebne pozornosti. Navadni ljudje morajo opravljati dolžnosti, ki jih zanje predpisujejo Vede. Čeprav je včasih videti, da čisti bhakta, ki se je popolnoma posvetil služenju Gospodu, deluje v nasprotju s predpisi Ved, pa v resnici ni tako.

Vajšnavski sveti spisi zato pravijo, da niti najinteligentnejši ne morejo razumeti načrtov in dejanj čistega bhakte. Tāṅra vākya\, kriyā\, mudrā vijñeha nā bujhaya. (Caitanya-caritāmṛta, Madhya 23.39) Človek, ki nenehno služi Gospodu oziroma čigar vse misli in načrti so povezani z vdanim služenjem, je že v tem življenju popolnoma osvobojen, v prihodnosti pa mu je zagotovljena vrnitev domov, k Bogu. Kakor Kṛṣṇa je tudi on nad vsako materialistično kritiko.