VERZ 33
kiṁ punar brāhmaṇāḥ puṇyā
bhaktā rājarṣayas tathā
anityam asukhaṁ lokam
imaṁ prāpya bhajasva mām
kim – koliko; punaḥ – znova; brāhmaṇāḥ – brāhmaṇe; puṇyāḥ – krepostni; bhaktāḥ – bhakte; rāja-ṛṣayaḥ – sveti kralji; tathā – tudi; anityam – minljiv; asukham – poln trpljenja; lokam – planet; imam – ta; prāpya – ker si prišel na; bhajasva – služi z ljubeznijo; mām – Meni.
Koliko bolj šele to velja za krepostne brāhmaṇe, bhakte in svete kralje! Ker si prišel v ta minljivi svet, poln trpljenja, Mi torej služi z ljubeznijo in vdanostjo.
V materialnem svetu je več razredov ljudi, toda nihče ni srečen v njem. V tem verzu je jasno rečeno: anityam asukhaṁ lokam – materialni svet je minljiv in poln trpljenja, zato ni primeren za razumnega človeka. Vsevišnja Božanska Osebnost govori o tem svetu kot o minljivem in polnem trpljenja. Nekateri filozofi, predvsem māyāvādīji, pravijo, da je neresničen, iz Bhagavad-gīte pa izvemo, da ni neresničen, temveč minljiv. Med minljivim in neresničnim je razlika. Poleg tega minljivega sveta obstaja tudi drug, večni svet. Materialni svet je poln trpljenja, večni svet pa je poln blaženosti.
Arjuna se je rodil v družini svetih kraljev, ampak Gospod tudi njemu pravi: „Začni Mi vdano služiti in se čim hitreje vrni domov, k Bogu.“ Nihče ne bi smel ostati v tem začasnem svetu, polnem trpljenja. Zateči se moramo pod okrilje Vsevišnje Božanske Osebnosti in tako bomo večno srečni. Vdano služenje Vsevišnjemu Gospodu je edina metoda, ki lahko reši probleme vseh ljudi, ne glede na to, kateremu razredu pripadajo. Vsakdo bi se moral zato posvetiti metodi zavesti Kṛṣṇe in tako doseči popolnost življenja.