VERZ 12-13
arjuna uvāca
paraṁ brahma paraṁ dhāma
pavitraṁ paramaṁ bhavān
puruṣaṁ śāśvataṁ divyam
ādi-devam ajaṁ vibhum
āhus tvām ṛṣayaḥ sarve
devarṣir nāradas tathā
asito devalo vyāsaḥ
svayaṁ caiva bravīṣi me
arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; param – najvišja; brahma – resnica; param – vrhovno; dhāma – prebivališče; pavitram – čisti; paramam – najvišji; bhavān – Ti; puruṣam – osebnost; śāśvatam – izvorna; divyam – transcendentalna; ādi-devam – prvobitni Gospod; ajam – nerojeni; vibhum – največji; āhuḥ – pravijo; tvām – za Tebe; ṛṣayaḥ – modreci; sarve – vsi; deva-ṛṣiḥ – modrec med polbogovi; nāradaḥ – Nārada; tathā – tudi; asitaḥ – Asita; devalaḥ – Devala; vyāsaḥ – Vyāsa; svayam – osebno; ca – tudi; eva – vsekakor; bravīṣī – pojasnjuješ; me – meni.
Arjuna je rekel: Ti si Vsevišnja Božanska Osebnost, najvišje prebivališče, najčistejši, Absolutna Resnica. Večna, transcendentalna, izvorna oseba si, nerojena in največja. Vsi veliki modreci, kot so Nārada, Asita, Devala in Vyāsa, potrjujejo to resnico, zdaj pa mi jo razodevaš tudi Ti sam.
V teh dveh verzih daje Vsevišnji Gospod sodobnim filozofom priložnost razumeti, da se Absolut razlikuje od individualne duše. Ko je Arjuna slišal štiri najpomembnejše verze Bhagavad-gīte, se je osvobodil vseh dvomov in priznal Kṛṣṇo za Vsevišnjo Božansko Osebnost. Brez obotavljanja je smelo dejal: „Ti si paraṁ brahma, Vsevišnja Božanska Osebnost.“ Kṛṣṇa je že pred tem dejal, da je On izvor vsega. Vsi polbogovi in vsi ljudje so odvisni od Njega. Ker pa jih prekriva nevednost, mislijo, da so absolutni in neodvisni od Vsevišnje Božanske Osebnosti. Tako nevednost je mogoče popolnoma razpršiti z vdanim služenjem. Gospod je že govoril o tem v prejšnjem verzu. Arjuna Ga zdaj po Njegovi milosti priznava za Vrhovno Resnico, kar je v popolnem soglasju z izjavami Ved. Ne bi smeli misliti, da želi Arjuna laskati svojemu zaupnemu prijatelju in da Mu zato pravi Vsevišnja Božanska Osebnost in Absolutna Resnica. Vse, o čemer Arjuna govori v teh dveh verzih, je potrjeno v Vedah. Vedski spisi pravijo, da je Vsevišnjega Gospoda mogoče spoznati samo z vdanim služenjem in nikakor drugače. Sleherna beseda teh dveh verzov, ki ju je izgovoril Arjuna, je potrjena v Vedah.
Iz Kena Upaniṣade izvemo, da je Vrhovni Brahman počivališče vsega. Kṛṣṇa je tudi sam že povedal, da vse počiva v Njem. To je potrjeno v Muṇḍaka Upaniṣadi, kjer je rečeno, da lahko Vsevišnjega Gospoda, počivališče vsega, spoznajo samo tisti, ki ves čas mislijo Nanj. Nenehno razmišljanje o Kṛṣṇi se imenuje smaraṇam in je ena od oblik vdanega služenja. Vdano služenje Kṛṣṇi je edina metoda, ki človeku omogoča, da spozna svoj naravni položaj in se osvobodi materialnega telesa.
Vede pravijo, da je Vsevišnji Gospod najčistejši med čistimi. Kdor to razume, se lahko očisti posledic vseh svojih grehov. To je mogoče doseči samo, če se predamo Vsevišnjemu Gospodu. Arjunova trditev, da je Kṛṣṇa najčistejši, se ujema z izjavami Ved, potrjujejo pa jo tudi velike osebnosti z Nārado na čelu.
Kṛṣṇa je Vsevišnja Božanska Osebnost, zato bi morali zmeraj misliti Nanj in uživati v transcendentalnem odnosu z Njim. Kṛṣṇa je vrhovno živo bitje. Nima telesnih potreb in ni podložen rojstvu in smrti. Tako ne pravi samo Arjuna, temveč tudi vse Vede, Purāṇe in zgodovinske pripovedi. Vsi vedski spisi opisujejo Kṛṣṇo kot takega, v četrtem poglavju pa Vsevišnji Gospod tudi sam pravi: „Čeprav sem nerojen, se pojavim na Zemlji, da bi vzpostavil religiozna načela.“ Gospod je praizvor vsega. Nima vzroka, kajti On sam je vzrok vseh vzrokov in iz Njega izvira vse. To popolno znanje si lahko pridobimo po milosti Vsevišnjega Gospoda.
Arjuna je izgovoril ta dva verza po Kṛṣṇovi milosti. Če hočemo razumeti Bhagavad-gīto, moramo sprejeti njegove besede. To pomeni sprejeti paramparā, nasledstvo duhovnih učiteljev. Kdor znanja ne dobi od nasledstva duhovnih učiteljev, ne more razumeti Bhagavad-gīte. S posvetno učenostjo je ni mogoče razumeti. Tisti, ki so ponosni na svojo akademsko izobrazbo, pa žal trmasto vztrajajo pri prepričanju, da je Kṛṣṇa navaden človek, čeprav vedski spisi na mnogih mestih dokazujejo nasprotno.