VERZ 41-42
sakheti matvā prasabhaṁ yad uktaṁ
he kṛṣṇa he yādava he sakheti
ajānatā mahimānaṁ tavedaṁ
mayā pramādāt praṇayena vāpi
yac cāvahāsārtham asat-kṛto ’si
vihāra-śayyāsana-bhojaneṣu
eko ’tha vāpy acyuta tat-samakṣaṁ
tat kṣāmaye tvām aham aprameyam
sakhā – prijatelj; iti – tako; matvā – misleč; prasabham – predrzno; yat – vse, kar; uktam – rečeno; he kṛṣṇa – o Kṛṣṇa; he yādava – o Yādava; he sakhe – o moj dragi prijatelj; iti – tako; ajānatā – neznana; mahimānam – veličina; tava – Tvoja; idam – ta; mayā – meni; pramādāt – iz neumnosti; praṇayena – iz ljubezni; vā api – ali; yat – vse, kar; ca – tudi; avahāsa-artham – v šali; asat-kṛtaḥ – nespoštovan; asi – si bil; vihāra – ko sva se zabavala; śayyā – ko sva ležala; āsana – ko sva sedela; bhojaneṣu – in ko sva skupaj obedovala; ekaḥ – sam; atha vā – ali; api – tudi; acyuta – o nezmotljivi; tat-samakṣam – med prijatelji; tat – vse te; kṣāmaye – prosim odpuščanja; tvām – Tebe; aham – jaz; aprameyam – neizmernega.
Imel sem Te za prijatelja in Te nepremišljeno nagovarjal z „O Kṛṣṇa“, „O Yādava“, „O prijatelj moj“, ne da bi poznal Tvojo veličino. Prosim Te, oprosti mi vse, kar sem storil iz neumnosti ali pa iz ljubezni. Kadar sva se zabavala, ležala na isti postelji, sedela ali obedovala, včasih sama, včasih pa skupaj z mnogimi prijatelji, sem bil s svojimi šaljivimi besedami večkrat nespoštljiv do Tebe. O neizmerni, prosim Te, odpusti mi vse te žalitve.
Čeprav se je Kṛṣṇa pojavil pred Arjuno v podobi kozmičnega telesa, se Arjuna spominja, da sta bila s Kṛṣṇo pred tem prijatelja in Ga zato prosi, naj mu oprosti njegovo zaupljivost, ki jo je porajal njun prijateljski odnos. Priznava, da prej ni vedel, da lahko Kṛṣṇa privzame podobo kozmičnega telesa, čeprav mu je Kṛṣṇa kot zaupen prijatelj to povedal. Arjuna je vedel, da je bil mnogokrat nespoštljiv do Kṛṣṇe, ko Ga je nagovarjal z „O prijatelj moj“, „O Kṛṣṇa“, „O Yādava“, ne da bi se zavedal Njegove veličine. Kṛṣṇa pa je tako ljubezniv in milosten, da se je kljub Svoji veličini vedel do Arjune kot do prijatelja. Tak je transcendentalen odnos ljubezni med Gospodom in Njegovim bhakto. Odnos med živim bitjem in Kṛṣṇo je večen; nikoli ni izgubljen, in kot lahko vidimo iz Arjunovega vedenja, čisti bhakta nikoli ne pozabi tega odnosa. Čeprav se je Arjuni razodelo veličastje Gospodovega kozmičnega telesa, Arjuna ne more pozabiti svojega prijateljskega odnosa s Kṛṣṇo.