VERZ 16
anapekṣaḥ śucir dakṣa
udāsīno gata-vyathaḥ
sarvārambha-parityāgī
yo mad-bhaktaḥ sa me priyaḥ
anapekṣaḥ – nepristranski; śuciḥ – čist; dakṣaḥ – izveden; udāsīnaḥ – brez skrbi; gata-vyathaḥ – osvobojen vsega trpljenja; sarva-ārambha – vsem prizadevanjem; parityāgī – ki se je odpovedal; yaḥ – vsakdo, kdor; mat-bhaktaḥ – Moj bhakta; saḥ – on; me – Meni; priyaḥ – zelo pri srcu.
Moj bhakta, na katerega ne vpliva tok vsakdanjih dogodkov, ki je čist in vešč svojega delovanja, ki ne pozna skrbi in trpljenja ter ne stremi za nikakršnimi rezultati, Mi je zelo pri srcu.
Bhakta lahko sprejme ponujen denar, ne bi pa si smel sam prizadevati zanj. Če ga dobi brez lastnega truda, po milosti Vsevišnjega, ga to ne vznemiri. Bhakta vstaja zelo zgodaj, da bi služil Gospodu, in se okopa vsaj dvakrat dnevno. Zato je znotraj in zunaj zmeraj čist. Vešč je vseh dejavnosti, ki jih opravlja, saj dobro pozna bistvo vsega delovanja in ima čvrsto vero v avtoritativne svete spise. Ker nikoli ne stopi na nikogaršnjo stran, je brezskrben. Nikoli ne trpi, saj se ne enači s poimenovanji materialnega telesa. Ve, da se razlikuje od svojega telesa, zato ob telesni bolečini ne trpi. Prizadevanja čistega bhakte so zmeraj v skladu z načeli vdanega služenja. Izgradnja velikega poslopja na primer zahteva veliko truda, zato se bhakta ne loti takega dela, če mu to ne pomaga napredovati v vdanem služenju. Lahko zgradi tempelj za Gospoda in se pri tem podvrže najrazličnejšim težavam, ne bo pa zgradil velike hiše zase in za svoje sorodnike.