VERZ 8
tamas tv ajñāna-jaṁ viddhi
mohanaṁ sarva-dehinām
pramādālasya-nidrābhis
tan nibadhnāti bhārata
tamaḥ – guṇa nevednosti; tu – toda; ajñāna-jam – porojena iz nevednosti; viddhi – vedi; mohanam – iluzija; sarva-dehinām – vseh utelešenih bitij; pramāda – z norostjo; ālasya – lenostjo; nidrābhiḥ – in spanjem; tat – ta; nibadhnāti – veže; bhārata – o Bharatov potomec.
Vedi, o Bharatov potomec, da guṇa teme, porojena iz nevednosti, pahne vsa utelešena živa bitja v iluzijo. Posledice vpliva te guṇe so norost, lenost in spanje, ki zasužnjijo pogojeno dušo.
V tem verzu zasluži posebno pozornost beseda tu, iz katere je razvidno, da guṇa nevednosti daje živemu bitju zelo svojevrsten pečat. Guṇa nevednosti je nasprotje guṇi vrline. Kdor je pod vplivom vrline, lahko s pridobivanjem znanja doume pravo naravo vsega, nevednost pa ima ravno nasproten vpliv. Pod vplivom nevednosti postane vsakdo nor, nor človek pa ne more ničesar pravilno razumeti. Namesto da bi napredoval, tone vedno niže. Guṇa nevednosti je v Vedah opisana takole: vastu-yāthātmya-jñānāvarakaṁ viparyaya-jñāna-janakaṁ tamaḥ. Človek pod vplivom nevednosti ne more ničesar pravilno razumeti. Vsakdo lahko na primer vidi, da so njegovi predniki umrli in da zato tudi njega čaka smrt; človek je smrten. Umrli bodo tudi otroci, ki jih je spočel. Smrti ne uide nihče. Pa vendar ljudje dan in noč trdo delajo ter brezumno kopičijo denar, ne da bi kdaj koli pomislili na večno dušo. To je norost. Ker so nori, nimajo želje po duhovnem znanju. Taki ljudje so zelo leni. Če jih povabimo v družbo tistih, ki jim lahko dajo duhovno znanje, ne pokažejo zanimanja. Za razliko od ljudi pod vplivom guṇe strasti niso niti dejavni. Ena od značilnosti ljudi v guṇi nevednosti je torej prekomerno spanje. Človeku zadostuje šest ur spanja dnevno, kdor pa je pod vplivom guṇe nevednosti, spi vsaj deset ali dvanajst ur na dan. Nenehno je potrt, zasvojen je z opojnimi sredstvi in bi rad ves čas spal. To so značilnosti človeka v guṇi nevednosti.