VERZ 11
aphalākāṅkṣibhir yajño
vidhi-diṣṭo ya ijyate
yaṣṭavyam eveti manaḥ
samādhāya sa sāttvikaḥ
aphala-ākāṅkṣibhiḥ – od tistih, ki nimajo želje po rezultatih; yajñaḥ – žrtvovanje; vidhi-diṣṭaḥ – po navodilih svetih spisov; yaḥ – tisto, ki; ijyate – je opravljeno; yaṣṭavyam – ki ga je treba opraviti; eva – vsekakor; iti – tako; manaḥ – um; samādhāya – ki ustali; saḥ – to; sāttvikaḥ – v guṇi vrline.
Žrtvovanje, ki ga po navodilih svetih spisov iz dolžnosti opravi tisti, ki nima želje po povračilu, je žrtvovanje v guṇi vrline.
Ljudje večinoma opravljajo žrtvovanja zato, da bi dosegli določen cilj, toda iz tega verza je jasno, da žrtvovanj ne bi smeli opravljati iz koristoljubja. Opravljati jih je treba iz dolžnosti. Vzemimo za primer religiozne obrede v templjih in cerkvah. Ljudje jih ponavadi opravljajo iz želje po materialni koristi, toda tako žrtvovanje ni v guṇi vrline. Tempelj ali cerkev bi morali obiskovati iz dolžnosti, se tam pokloniti Vsevišnjemu Gospodu ter Mu darovati cvetje in hrano. Ljudje menijo, da je nesmiselno zahajati v tempelj zgolj zato, da bi častili Boga. Toda sveti spisi nam ne svetujejo, da častimo Gospoda iz želje po boljšem gmotnem položaju. V tempelj moramo prihajati, da bi izkazali spoštovanje Božanstvu. To nas bo povzdignilo na raven guṇe vrline. Dolžnost vsakega civiliziranega človeka je, da se ravna po navodilih svetih spisov in izkazuje spoštovanje Vsevišnji Božanski Osebnosti.