VERZ 23
oṁ tat sad iti nirdeśo
brahmaṇas tri-vidhaḥ smṛtaḥ
brāhmaṇās tena vedāś ca
yajñāś ca vihitāḥ purā
oṁ – simbol Vsevišnjega; tat – to; sat – večno; iti – tako; nirdeśaḥ – znak; brahmaṇaḥ – Vsevišnjega; tri-vidhaḥ – trojen; smṛtaḥ – velja za; brāhmaṇāḥ – brāhmaṇe; tena – z njim; vedāḥ – vedske spise; ca – tudi; yajñāḥ – žrtvovanja; ca – tudi; vihitāḥ – ki so uporabljali; purā – nekdaj.
Od začetka stvarstva se besede oṁ tat sat uporabljajo za označevanje Vrhovne Absolutne Resnice. Te tri simbole so uporabljali brāhmaṇe pri recitiranju vedskih himn in opravljanju žrtvovanj v zadovoljstvo Vsevišnjega.
Kot je bilo opisano, so askeza, žrtvovanja, miloščina in hrana treh vrst: v guṇah vrline, strasti in nevednosti. Ne glede na to, ali so v prvi ali drugi ali tretji skupini, pa so pod vplivom materije, kar pomeni, da jih onečiščujejo guṇe materialne narave. Kadar je namen človekove askeze, žrtvovanj, miloščine in uživanja hrane doseči Absolutno Resnico – oṁ tat sat, Vsevišnjo Božansko Osebnost, večnega – tedaj mu te dejavnosti pomagajo duhovno napredovati. O tem cilju govorijo sveti spisi. Te tri besede, oṁ tat sat, se nanašajo neposredno na Absolutno Resnico, Vsevišnjo Božansko Osebnost. Besedo oṁ najdemo v vseh vedskih himnah.
Če se človek ne ravna po pravilih svetih spisov, ne doseže Absolutne Resnice. S svojim delovanjem si pridobi nek začasen rezultat, najvišjega cilja življenja pa ne doseže. To pomeni, da morajo biti naša miloščina, žrtvovanja in askeza v guṇi vrline. Če so v guṇi strasti ali nevednosti, imajo nedvomno manjšo vrednost. Tri besede oṁ, tat in sat se izgovarjajo skupaj s svetim imenom Vsevišnjega Gospoda, na primer oṁ tad viṣṇoḥ. Pri recitiranju vedskih himn in Gospodovega svetega imena se zmeraj doda oṁ. Po njem prepoznamo Vede. Te tri besede so vzete iz vedskih himn. Oṁ ity etad brahmaṇo nediṣṭhaṁ nāma (Ṛg Veda) nakazuje prvi cilj, tat tvam asi (Chāndogya Upaniṣada 6.8.7) nakazuje drugega, sad eva saumya (Chāndogya Upaniṣada 6.2.1) pa tretjega. Združene postanejo oṁ tat sat. V preteklosti, ko je Brahmā, prvo živo bitje v univerzumu, opravljal žrtvovanja, je s temi tremi besedami naslavljal Vsevišnjo Božansko Osebnost. Zato že od nekdaj enako ravnajo tudi vsi ācārye iz nasledstva duhovnih učiteljev. Himna oṁ tat sat je torej zelo pomembna. Bhagavad-gītā pravi, da bi morali vsako dejavnost opravljati v zadovoljstvo oṁ tat sat, Vsevišnjega Gospoda. Kdor se podvrže askezi, daje miloščino in opravlja žrtvovanja ter pri tem izgovarja te tri besede, deluje z zavestjo Kṛṣṇe. Zavest Kṛṣṇe je znanstvena metoda transcendentalnega delovanja, ki človeku omogoča, da se vrne domov, k Bogu. S takim transcendentalnim delovanjem človek ne trati svoje energije.