VERZ 13
pañcaitāni mahā-bāho
kāraṇāni nibodha me
sāṅkhye kṛtānte proktāni
siddhaye sarva-karmaṇām
pañca – pet; etāni – teh; mahā-bāho – o Arjuna močnih rok; kāraṇāni – vzrokov; nibodha – razumi; me – od Mene; sāṅkhye – v Vedānti; kṛta-ante – v zaključku; proktāni – rečeno; siddhaye – za dovršitev; sarva – vseh; karmaṇām – dejavnosti.
O Arjuna močnih rok, po Vedānti ima dovršitev vsakega dejanja pet vzrokov. Zdaj te bom poučil o njih.
Če ima vsako dejanje posledico, kako je potem mogoče, da Kṛṣṇe zavesten človek ne uživa in ne trpi posledic svojega delovanja? V odgovor na to vprašanje Gospod navaja Vedānta-sūtro. Pravi, da ima delovanje pet vzrokov. Teh pet vzrokov je potrebnih za dovršitev katerega koli dejanja. Sāṅkhya je steblo znanja, Vedānta pa je njegov vrh in priznavajo jo vsi glavni ācārye. Kot táko sprejema Vedānta-sūtro celo Śaṅkara. Zato se je treba ob vseh vprašanjih obrniti na ta avtoritativni vir.
Vrhovni upravitelj je Nadduša. V Bhagavad-gīti je rečeno: sarvasya cāhaṁ hṛdi sanniviṣṭaḥ. Nadduša vsako živo bitje spodbudi k določenim dejanjem, tako da ga spomni na njegovo preteklo delovanje. Če človek deluje zavestno Kṛṣṇe in se pri tem ravna po navodilih Nadduše v sebi, njegova dejanja nimajo posledic ne v tem ne v naslednjem življenju.