VERZ 71
śraddhāvān anasūyaś ca
śṛṇuyād api yo naraḥ
so ’pi muktaḥ śubhāḻ lokān
prāpnuyāt puṇya-karmaṇām
śraddhā-vān – veren; anasūyaḥ – ki ni sovražen; ca – in; śṛṇuyāt – posluša; api – vsekakor; yaḥ – kdor; naraḥ – človek; saḥ – on; api – tudi; muktaḥ – ki doseže osvoboditev; śubhān – polne blaginje; lokān – planete; prāpnuyāt – doseže; puṇya-karmaṇām – pobožnih.
Kdor posluša najine besede z vero in brez sovraštva, se reši posledic svojih grehov in doseže planete, na katerih v veliki blaginji prebivajo pobožni.
V sedeminšestdesetem verzu tega poglavja je Gospod izrecno prepovedal razlagati Gīto tistim, ki so Mu sovražni. Bhagavad-gītā je torej namenjena samo bhaktam. Toda včasih ima Gospodov bhakta javno predavanje in njegovi poslušalci niso vsi bhakte. Zakaj potem govori v javnosti? Iz tega verza je razvidno, da vsakdo sicer ni bhakta, da pa kljub temu mnogi ljudje niso sovražni Kṛṣṇi. Taki ljudje verjamejo, da je Kṛṣṇa Vsevišnja Božanska Osebnost. Če poslušajo verodostojnega bhakto, ki jim pripoveduje o Gospodu, se očistijo posledic grehov in po smrti odidejo na planete pobožnih. Celo človek, ki si ne prizadeva, da bi postal Gospodov čisti bhakta, lahko torej doseže rezultate pobožnega delovanja, če le posluša Bhagavad-gīto. Čisti bhakta da tako vsakomur možnost, da se reši posledic grehov in postane Gospodov bhakta.
Kdor se je očistil grehov in je pobožen, ponavadi zlahka sprejme metodo zavesti Kṛṣṇe. V tem verzu je posebej pomembna beseda puṇya-karmaṇām. Nanaša se na opravljanje aśvamedha-yajñe in drugih velikih žrtvovanj, opisanih v Vedah. Pobožni ljudje, ki vdano služijo Gospodu, vendar niso čisti bhakte, dosežejo planet Severnico, Dhruvaloko, na kateri vlada Dhruva Mahārāja. Dhruva Mahārāja je velik Gospodov bhakta in ima poseben planet, ki mu pravimo zvezda Severnica.