VERZ 74
sañjaya uvāca
ity ahaṁ vāsudevasya
pārthasya ca mahātmanaḥ
saṁvādam imam aśrauṣam
adbhutaṁ roma-harṣaṇam
sañjayaḥ uvāca – Sañjaya je rekel; iti – tako; aham – jaz; vāsudevasya – Kṛṣṇe; pārthasya – in Arjune; ca – tudi; mahā-ātmanaḥ – velikih duš; saṁvādam – pogovor; imam – ta; aśrauṣam – sem slišal; adbhutam – čudoviti; roma-harṣaṇam – zaradi katerega se mi ježijo lasje.
Sañjaya je rekel: Tako sem slišal pogovor dveh velikih duš, Kṛṣṇe in Arjune. Bil je tako čudovit, da se mi ježijo lasje.
Na začetku Bhagavad-gīte je Dhṛtarāṣṭra vprašal svojega svétnika Sañjayo, kaj se je zgodilo na bojišču na Kurukṣetri. Sañjayi se je po milosti njegovega duhovnega učitelja Vyāse celoten pogovor razodel v srcu, zato je Dhṛtarāṣṭri lahko opisal dogajanje na bojišču. Tako čudovitega in izjemno pomembnega pogovora med dvema velikima dušama ni bilo še nikoli prej in ga ne bo nikoli pozneje. Čudovit je bil zato, ker je Vsevišnji Gospod govoril o Sebi in Svojih energijah živemu bitju, Arjuni, Svojemu velikemu bhakti. Če poskusimo spoznati Kṛṣṇo, hodeč po Arjunovih stopinjah, bomo postali srečni in bomo dosegli popolnost življenja. Sañjaya je to doumel, ko pa je pogovor posredoval Dhṛtarāṣṭri, mu je postalo še bolj jasno. Zdaj zaključuje, da je tam, kjer sta Kṛṣṇa in Arjuna, zmeraj zmaga.