VERZ 27
jātasya hi dhruvo mṛtyur
dhruvaṁ janma mṛtasya ca
tasmād aparihārye ’rthe
na tvaṁ śocitum arhasi
jātasya – tistega, ki se je rodil; hi – vsekakor; dhruvaḥ – gotova; mṛtyuḥ – smrt; dhruvam – prav tako gotovo; janma – rojstvo; mṛtasya – mrtvega; ca – tudi; tasmāt – zato; aparihārye – neizogibnega; arthe – kar se tiče; na – ne; tvam – ti; śocitum – tarnati; arhasi – bi moral.
Kdor se rodi, gotovo tudi umre, kdor umre, pa se zagotovo znova rodi. Zato v vsakem primeru opravi svojo dolžnost in pri tem ne tarnaj.
Živo bitje se rodi v okoliščinah, kakršne si je zaslužilo s svojim delovanjem. Ko se eno obdobje delovanja konča, mora živo bitje umreti in se ponovno roditi, da bi znova začelo delovati. Tako ne doseže osvoboditve, temveč se vrti v krogu rojstva in smrti. To ne opravičuje nepotrebnih umorov, klanja in vojn, obenem pa so nasilje in vojne neizogibni pri vzdrževanju zakona in reda v človeški družbi.
Ker je bitko na Kurukṣetri želel Vsevišnji, je bila neizbežna, in dolžnost kṣatriye je, da se bojuje za pravično stvar. Zakaj naj bi se Arjuna bal smrti svojih sorodnikov ali žaloval za njimi, ko pa je vendar opravljal svojo dolžnost? Kṛṣṇa mu ni naročil, naj prekrši zakon in si tako nakoplje posledice grešnega delovanja, katerih se je tako bal. Če ne bi opravil svoje dolžnosti, s tem ne bi preprečil smrti sorodnikov, temveč bi se zaradi napačno izbrane poti delovanja izpridil.