VERZ 41
tasmāt tvam indriyāṇy ādau
niyamya bharatarṣabha
pāpmānaṁ prajahi hy enaṁ
jñāna-vijñāna-nāśanam
tasmāt – zato; tvam – ti; indriyāṇi – čute; ādau – na začetku; niyamya – obvladujoč; bharata-ṛṣabha – o glavni od Bharatovih potomcev; pāpmānam – največje zlo; prajahi – premagaj; hi – vsekakor; enam – tega; jñāna – znanja; vijñāna – in znanstvenega razumevanja čiste duše; nāśanam – uničevalca.
Zato, o Arjuna, največji med Bharatami, na samem začetku obvladaj čute in tako premagaj največje zlo [poželenje] ter ubij tega uničevalca znanja in samospoznanja.
Gospod je Arjuni svetoval, naj od samega začetka obvladuje čute, da bo lahko premagal največjega grešnega sovražnika, poželenje, ki uničuje željo po samospoznavanju in znanje o duši. Jñāna se nanaša na znanje o jazu kot različnem od nejaza ali, z drugimi besedami, na znanje o tem, da se duša razlikuje od telesa. Vijñāna je znanje o naravnem položaju duše in o njenem odnosu z Vrhovno Dušo. V Śrīmad-Bhāgavatamu (2.9.31) je to pojasnjeno takole:
jñānaṁ parama-guhyaṁ me
yad vijñāna-samanvitam
sa-rahasyaṁ tad-aṅgaṁ ca
gṛhāṇa gaditaṁ mayā
„Znanje o duši in Vrhovni Duši je zelo zaupno in skrivnostno, vendar pa ga lahko razumemo in uporabimo, če ga skupaj z njegovimi različnimi aspekti razloži sam Gospod.“ Bhagavad-gītā nam daje splošno in posebno znanje o duši. Živa bitja so Gospodovi sestavni delci in so ustvarjena samo zato, da bi služila Gospodu. Taka zavest se imenuje zavest Kṛṣṇe. O zavesti Kṛṣṇe se moramo učiti od samega začetka življenja, saj lahko tako postanemo popolnoma zavestni Kṛṣṇe in temu primerno tudi delujemo.
Poželenje je samo popačen odsev ljubezni do Boga, ki jo ima po naravi vsako živo bitje. Če je človek od začetka življenja vzgajan po načelih zavesti Kṛṣṇe, se njegova naravna ljubezen do Boga ne more sprevreči v poželenje. Kadar se to zgodi, se je zelo težko vrniti v normalno stanje. Metoda zavesti Kṛṣṇe pa je tako močna, da lahko z njo razvijemo ljubezen do Boga celo, če se ji posvetimo šele v poznejših letih. Potrebno je le, da se držimo regulativnih načel vdanega služenja. V katerem koli obdobju življenja oziroma od trenutka, ko spoznamo, da je to nujno potrebno, lahko začnemo nadzorovati čute po načelih zavesti Kṛṣṇe, vdanega služenja Gospodu, in tako poželenje preobrazimo v ljubezen do Boga, kar je najvišja popolnost človeškega življenja.