VERZ 4
arjuna uvāca
aparaṁ bhavato janma
paraṁ janma vivasvataḥ
katham etad vijānīyāṁ
tvam ādau proktavān iti
arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; aparam – mlajše; bhavataḥ – Tvoje; janma – rojstvo; param – starejše; janma – rojstvo; vivasvataḥ – boga Sonca; katham – kako; etat – to; vijānīyām – naj razumem; tvam – Ti; ādau – na začetku; proktavān – poučil; iti – tako.
Arjuna je rekel: Bog Sonca Vivasvān se je rodil pred Teboj. Kako naj razumem, da si o tej znanosti najprej poučil njega?
Arjuna je veliki Gospodov bhakta. Kako to, da je kljub temu podvomil o Kṛṣṇovih besedah? Gre za to, da Arjuna tega vprašanja ne postavlja zaradi sebe, temveč zaradi tistih, ki ne verjamejo v Vsevišnjo Božansko Osebnost, oziroma zaradi demonov, ki jim ni všeč dejstvo, da je Kṛṣṇa Vsevišnja Božanska Osebnost. Arjuna postavlja to vprašanje samo zaradi njih, kakor da sam ne bi imel znanja o Božanski Osebnosti, Kṛṣṇi. Kot bo razvidno iz desetega poglavja, je dobro vedel, da je Kṛṣṇa Vsevišnja Božanska Osebnost, izvor vsega in najvišji aspekt Absolutne Resnice. Kṛṣṇa se je na Zemlji pojavil kot Devakījin sin. Navadni ljudje zelo težko razumejo, kako je bil lahko še zmeraj ista Vsevišnja Božanska Osebnost, večna izvorna oseba. Arjuna, ki je želel, da bi bilo to jasno, se je obrnil na samega Kṛṣṇo in tako dobil avtoritativen odgovor. Ves svet že od nekdaj priznava Kṛṣṇo za najvišjo avtoriteto. Zavračajo Ga samo demoni. Ker je Kṛṣṇa splošno priznana avtoriteta, Mu je Arjuna postavil to vprašanje, da bi se Kṛṣṇa sam opisal in Ga tako ne bi opisovali demoni, ki Ga vselej poskušajo predstaviti na popačen način, razumljiv samo njim in njihovim privržencem. Vsakdo bi moral za lastno dobro poznati znanost o Kṛṣṇi. Kadar Kṛṣṇa sam govori o Sebi, imajo od tega korist vsi trije svetovi. Demoni vselej proučujejo Kṛṣṇo z lastnega stališča, zato se jim Kṛṣṇov opis samega Sebe lahko zdi čuden, bhakte pa z velikim veseljem poslušajo o Kṛṣṇi, še posebej, kadar Kṛṣṇa sam govori o Sebi. Zmeraj častijo Kṛṣṇove avtoritativne besede, saj v njih neprestano gori želja, da bi izvedeli vse več o Njem. Ateisti, ki imajo Kṛṣṇo za navadnega človeka, lahko tako spoznajo, da je Kṛṣṇa nadčlovek, da je sac-cid-ānanda-vigraha – poosebljena večnost, blaženost in vednost – da je transcendentalen, da ni pod nadzorom guṇ materialne narave in da ni podložen vplivu časa in prostora. Kṛṣṇov bhakta, kakršen je Arjuna, nedvomno nima napačnih predstav o Kṛṣṇovem transcendentalnem položaju. Arjunovo vprašanje Gospodu je le bhaktov poskus spreobrniti ateiste, ki imajo Kṛṣṇo za navadnega človeka, podložnega vplivu guṇ materialne narave.