VERZ 11
kāyena manasā buddhyā
kevalair indriyair api
yoginaḥ karma kurvanti
saṅgaṁ tyaktvātma-śuddhaye
kāyena – s telesom; manasā – z umom; buddhyā – z inteligenco; kevalaiḥ – očiščenimi; indriyaiḥ – s čuti; api – celo; yoginaḥ – tisti, ki so zavestni Kṛṣṇe; karma – dejanja; kurvanti – opravljajo; saṅgam – navezanost; tyaktvā – ki opustijo; ātma – sebe; śuddhaye – da bi očistili.
Yogīji se odrečejo navezanosti ter s telesom, umom, inteligenco in celo s čuti delujejo samo zato, da bi se očistili.
Če je človek zavesten Kṛṣṇe in deluje za zadovoljstvo Kṛṣṇovih čutov, nobeno njegovo dejanje, bodisi dejanje telesa, uma, inteligence ali pa celo čutov, ni materialno omadeževano. Dejanja Kṛṣṇe zavestnega človeka nimajo materialnih posledic. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, zato zlahka doseže raven čistega delovanja, ki se imenuje sad-ācāra. Śrīla Rūpa Gosvāmī opisuje to v Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.2.187):
īhā yasya harer dāsye
karmaṇā manasā girā
nikhilāsv apy avasthāsu
jīvan-muktaḥ sa ucyate
„Kdor deluje z zavestjo Kṛṣṇe oziroma služi Kṛṣṇi s telesom, umom, inteligenco in besedami, je osvobojen že v materialnem svetu, četudi opravlja mnoga navidez materialna dejanja.“ Tak človek nima lažnega ega, saj ve, da se razlikuje od materialnega telesa in da ni njegov lastnik. Tako telo kot tudi on sam pripadata Kṛṣṇi. Ko vse, kar ustvari s telesom, umom, inteligenco, besedami, življenjem, bogastvom itd. – vse, kar ima – uporabi za služenje Kṛṣṇi, se takoj poveže z Njim. Tak človek je eno s Kṛṣṇo in je brez lažnega ega, zaradi katerega se živo bitje enači s telesom. To je popolna zavest Kṛṣṇe.