VERZ 12
yuktaḥ karma-phalaṁ tyaktvā
śāntim āpnoti naiṣṭhikīm
ayuktaḥ kāma-kāreṇa
phale sakto nibadhyate
yuktaḥ – kdor vdano služi; karma-phalam – sadove vseh dejanj; tyaktvā – ko opusti; śāntim – popoln mir; āpnoti – doseže; naiṣṭhikīm – neomajen; ayuktaḥ – kdor ni zavesten Kṛṣṇe; kāma-kāreṇa – da bi užival sad dela; phale – na sad; saktaḥ – navezan; nibadhyate – se zaplete.
Neomajno vdana duša doseže popoln mir, saj rezultate vseh svojih dejanj daruje Meni. Kdor ni povezan z Vsevišnjim in hlepi po sadovih svojega dela, pa postane ujetnik svojih dejanj.
Razlika med človekom, zavestnim Kṛṣṇe, in tistim s telesno zavestjo je, da je prvi navezan na Kṛṣṇo, drugi pa na sadove svojega delovanja. Kdor je navezan na Kṛṣṇo in dela samo Zanj, je nedvomno osvobojen in nima želje po sadovih svojega dela. Bhāgavatam pojasnjuje, da po sadovih svojega delovanja hrepeni, kdor deluje v okviru dvojnosti, kar pomeni brez znanja o Absolutni Resnici. Kṛṣṇa je Vrhovna Absolutna Resnica, Božanska Osebnost. Za človeka, ki je zavesten Kṛṣṇe, dvojnosti ne obstajajo. Vse, kar obstaja, je proizvod Kṛṣṇove energije, Kṛṣṇa pa je vsedober. Zato je delovanje z zavestjo Kṛṣṇe absolutno; transcendentalno je in nima materialnih posledic. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, je zato popolnoma miren. Kdor pa nenehno deluje za lastno korist, za lastno čutno uživanje, nikoli ne najde miru. To je skrivnost zavesti Kṛṣṇe: kdor spozna, da ni ničesar, kar bi bilo ločeno od Kṛṣṇe, doseže mir in se osvobodi strahu.