VERZ 2
yaṁ sannyāsam iti prāhur
yogaṁ taṁ viddhi pāṇḍava
na hy asannyasta-saṅkalpo
yogī bhavati kaścana
yam – kar; sannyāsam – odpovedovanje; iti – tako; prāhuḥ – pravijo; yogam – povezovanje z Vsevišnjim; tam – to; viddhi – vedi; pāṇḍava – o Pāṇḍujev sin; na – nikoli; hi – vsekakor; asannyasta – ne da bi opustil; saṅkalpaḥ – željo po lastnem uživanju; yogī – mistični transcendentalist; bhavati – postane; kaścana – nihče.
O Pāṇḍujev sin, vedi, da je odpovedovanje enako yogi ali povezovanju z Vsevišnjim, kajti nihče ne more postati yogī, če se ne odpove želji po čutnem uživanju.
Prava sannyāsa-yoga ali bhakti pomeni poznati svoj naravni položaj in delovati skladno z njim. Živo bitje ni ločeno od Vsevišnjega ali neodvisno od Njega; Gospodova mejna energija je. Kadar ga prekrije materialna energija, je pogojeno, kadar je zavestno Kṛṣṇe in se zaveda duhovne energije, pa je v svojem pravem, naravnem položaju. Kdor ima popolno znanje, preneha zadovoljevati materialne čute in se odpove vsem temu namenjenim dejanjem. Tak človek je yogī in se vzdržuje čutnih dejavnosti. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, nima priložnosti, da bi čute zaposlil s čimer koli, kar ni povezano s Kṛṣṇo, zato je hkrati sannyāsī in yogī. Z razvijanjem zavesti Kṛṣṇe samodejno dosežemo cilja jñāne in yoge, namreč znanje in obvladanost čutov. Če se človek ne more odreči sebičnemu delovanju, mu ukvarjanje z jñāno in yogo ne prinese koristi. Pravi cilj življenja je odpovedati se lastnemu uživanju in razviti željo po tem, da zadovoljimo Vsevišnjega. Kṛṣṇe zavesten človek ne stremi po čutnem uživanju, temveč ves čas deluje tako, da bi užival Vsevišnji. Kdor ne ve ničesar o Vsevišnjem Gospodu, pa mora delovati za zadovoljstvo lastnih čutov, kajti živo bitje ne more biti nedejavno. Z negovanjem zavesti Kṛṣṇe je mogoče doseči cilje vseh drugih metod samospoznavanja.