VERZ 41
prāpya puṇya-kṛtāṁ lokān
uṣitvā śāśvatīḥ samāḥ
śucīnāṁ śrīmatāṁ gehe
yoga-bhraṣṭo ’bhijāyate
prāpya – potem, ko doseže; puṇya-kṛtām – tistih, ki so delovali pobožno; lokān – planete; uṣitvā – prebivajoč; śāśvatīḥ – veliko; samāḥ – let; śucīnām – pobožnih; śrī-matām – tistih, ki živijo v obilju; gehe – v hiši; yoga-bhraṣṭaḥ – kdor je zašel s poti samospoznavanja; abhijāyate – se rodi.
Yogī, ki ni dosegel popolnosti, se po mnogih mnogih letih uživanja na planetih pobožnih živih bitij rodi v družini pobožnih ljudi ali pa bogatih aristokratov.
Neuspešni yogīji so dveh vrst: eni se prenehajo ukvarjati z yogo že po majhnem napredku v vadbi, drugi pa zaidejo s poti po dolgotrajni vadbi yoge. Kdor se le za kratek čas posveti yogi, potem pa pade, se dvigne na višje planete, kamor smejo oditi pobožna živa bitja. Po dolgem življenju na teh planetih se mora vrniti na Zemljo, kjer se rodi v družini krepostnega vaiṣṇave brāhmaṇe ali pa v družini bogatih aristokratov.
Pravi cilj vadbe yoge je doseči najvišjo popolnost zavesti Kṛṣṇe. O tem govori zadnji verz tega poglavja. Tisti, ki ne dosežejo tega cilja, ker jih premamijo čari materialne narave, dobijo po Gospodovi milosti priložnost, da povsem zadovoljijo svoje materialne želje. Zatem se rodijo v premožni pobožni ali aristokratski družini. To priložnost lahko izkoristijo za to, da poskušajo postati popolnoma zavestni Kṛṣṇe.