VERZ 5
uddhared ātmanātmānaṁ
nātmānam avasādayet
ātmaiva hy ātmano bandhur
ātmaiva ripur ātmanaḥ
uddharet – mora odrešiti; ātmanā – z umom; ātmānam – pogojeno dušo; na – nikoli; ātmānam – pogojeno dušo; avasādayet – pogubiti; ātmā – um; eva – vsekakor; hi – zares; ātmanaḥ – pogojene duše; bandhuḥ – prijatelj; ātmā – um; eva – vsekakor; ripuḥ – sovražnik; ātmanaḥ – pogojene duše.
Človek se mora s pomočjo uma odrešiti, ne pa pogubiti. Um je lahko prijatelj pogojene duše, lahko pa tudi njen sovražnik.
Beseda ātmā v različnih primerih označuje telo, um ali pa dušo. Pri yogi sta posebej pomembna um in pogojena duša. Ker ima pri vadbi yoge osrednjo vlogo um, se ātmā tukaj nanaša nanj. Cilj vadbe yoge je obvladati um in ga osvoboditi navezanosti na predmete čutne zaznave. Ta verz poudarja, da mora biti um izurjen tako, da lahko pogojeno dušo reši iz močvirja nevednosti. V materialnem svetu je živo bitje v oblasti uma in čutov. Čista duša je ujeta v materialni svet zato, ker je njen um pod vplivom lažnega ega, željnega gospodarjenja materialni naravi. Pogojena duša se lahko reši, če izuri um tako, da ga ne bo več pritegnil blišč materialne narave. Živo bitje ne bi smelo biti navezano na predmete čutne zaznave, saj ga bo taka navezanost pogubila. Bolj ko nas privlačijo predmeti čutne zaznave, bolj se zapletamo v materialno življenje. Navezanosti na materijo se najlažje rešimo tako, da z umom delujemo za Kṛṣṇo. Da bi Kṛṣṇa to poudaril, je uporabil besedo hi, kar pomeni, da to moramo storiti. Rečeno je tudi:
mana eva manuṣyāṇāṁ
kāraṇaṁ bandha-mokṣayoḥ
bandhāya viṣayāsaṅgo
muktyai nirviṣayaṁ manaḥ
„Um je lahko vzrok človekove zasužnjenosti, pa tudi njegove osvoboditve. Če je prežet z mislimi o predmetih čutne zaznave, spremeni človeka v sužnja, če ni navezan nanje, pa mu prinese osvoboditev.“ (Amṛta-bindu Upaniṣada 2) Um, ki zmeraj deluje za Kṛṣṇo, nam torej pomaga doseči najvišjo stopnjo osvoboditve.