VERZ 22
sa tayā śraddhayā yuktas
tasyārādhanam īhate
labhate ca tataḥ kāmān
mayaiva vihitān hi tān
saḥ – on; tayā – s tem; śraddhayā – navdihom; yuktaḥ – obdarjen; tasya – tega polboga; ārādhanam – za čaščenje; īhate – si prizadeva; labhate – doseže; ca – in; tataḥ – s tem; kāmān – njegove želje; mayā – od Mene; eva – samo; vihitān – izpolnjene; hi – vsekakor; tān – te.
Obdarjen s tako vero zavzeto časti izbranega polboga in želje se mu uresničijo. Ampak v resnici sem Jaz tisti, ki mu podarim željene blagoslove.
Brez privoljenja Vsevišnjega Gospoda polbogovi svojim častilcem ne morejo podarjati blagoslovov. Živo bitje lahko pozabi, da vse pripada Vsevišnjemu Gospodu, polbogovi pa tega ne pozabijo. Ljudje, ki častijo polbogove, dobijo željene rezultate od Vsevišnje Božanske Osebnosti, ne pa od polbogov, in Gospod je tisti, ki jim čaščenje polbogov omogoči. Manj inteligentno živo bitje tega ne ve, zato se nespametno obrne na polbogove, da bi dobilo željeno stvar. Kadar pa čisti bhakta kaj potrebuje, moli samo k Vsevišnjemu Gospodu. Čisti bhakta nikoli ne prosi Gospoda za materialne stvari. Živo bitje se ponavadi obrne na polbogove zato, ker si močno želi potešiti svoje poželenje. To se zgodi, kadar se v njem pojavijo grešne želje, katerih mu Gospod ne izpolni. V Caitanya-caritāmṛti je rečeno, da so želje tistega, ki časti Vsevišnjega Gospoda, hkrati pa si želi materialnih užitkov, protislovne. Vdano služenje Vsevišnjemu Gospodu ni enakovredno čaščenju polbogov, kajti čaščenje polbogov je materialno, vdano služenje Vsevišnjemu Gospodu pa je popolnoma duhovno.
Za živo bitje, ki se želi vrniti k Bogu, so materialne želje ovire. Gospodov čisti bhakta zato ne dobi materialnih blagoslovov, kakršne si želijo manj inteligentna živa bitja. Ta zato raje častijo polbogove v materialnem svetu, kot pa da bi vdano služila Vsevišnjemu Gospodu.