VERZ 23
antavat tu phalaṁ teṣāṁ
tad bhavaty alpa-medhasām
devān deva-yajo yānti
mad-bhaktā yānti mām api
anta-vat – minljiv; tu – toda; phalam – sad; teṣām – njihov; tat – ta; bhavati – postane; alpa-medhasām – tistih z majhno inteligenco; devān – polbogove; deva-yajaḥ – častilci polbogov; yānti – dosežejo; mat – Moji; bhaktāḥ – bhakte; yānti – dosežejo; mām – Mene; api – tudi.
Manj inteligentni ljudje častijo polbogove in sadovi njihovega čaščenja so omejeni ter začasni. Častilci polbogov odidejo na planete polbogov, Moji bhakte pa nazadnje dosežejo Moj najvišji planet.
Nekateri komentatorji Bhagavad-gīte pravijo, da lahko s čaščenjem polbogov dosežemo Vsevišnjega Gospoda, toda v tem verzu je jasno rečeno, da častilci polbogov odidejo na planete polbogov. Častilci polboga Sonca odidejo na Sonce, častilci polboga Meseca pa na Mesec, kdor časti kakega drugega polboga, npr. Indro, pa odide na njegov planet. Ne bi smeli misliti, da človek, ki časti polbogove, doseže Vsevišnjo Božansko Osebnost. Kṛṣṇa v tem verzu to zanika, saj jasno pravi, da častilci polbogov odidejo na razne planete materialnega sveta, bhakte Vsevišnjega Gospoda pa na najvišji planet, na katerem prebiva Božanska Osebnost.
Zdaj bi lahko kdo pripomnil, da so polbogovi različni deli telesa Vsevišnjega Gospoda in da bi moral biti zato rezultat čaščenja polbogov enak rezultatu čaščenja Gospoda. Toda častilci polbogov so manj inteligentni, saj ne vedo, kateremu delu telesa je treba dati hrano. Nekateri celo nespametno trdijo, da je mogoče neposredno nahraniti kateri koli del telesa in da lahko to storimo na veliko načinov. To ni ravno razumno. Ali lahko kdo nahrani telo skozi ušesa ali oči? Ti ljudje ne vedo, da so polbogovi različni deli kozmičnega telesa Vsevišnjega Gospoda, in so v svoji nevednosti prepričani, da je vsak posamezen polbog samostojen Bog in tekmec Vsevišnjega Gospoda.
Ne le polbogovi, temveč tudi navadna živa bitja so deli Vsevišnjega Gospoda. V Śrīmad-Bhāgavatamu je opisano, da so brāhmaṇe glava Vsevišnjega Gospoda, kṣatriye Njegove roke, vaiśye Njegov pas, śūdre pa Njegove noge, in da ima vsak od teh stanov določeno vlogo v družbi. Vsakdo, kdor ve, da so tako polbogovi kakor tudi on sam sestavni delci Vsevišnjega Gospoda, ima popolno znanje. Kdor tega ne razume, doseže planete, na katerih prebivajo polbogovi. Njegov cilj se razlikuje od cilja, ki ga doseže bhakta.
Sadovi, ki jih prinesejo blagoslovi polbogov, so minljivi, kajti v materialnem svetu so minljivi tako planeti kakor tudi polbogovi in njihovi častilci. Ta verz jasno pravi, da so vsi rezultati čaščenja polbogov minljivi, zato za živa bitja, ki častijo polbogove, pravimo, da so manj inteligentna. Čisti bhakta, ki je zavesten Kṛṣṇe in vdano služi Vsevišnjemu Gospodu, doseže večno življenje, polno blaženosti in vednosti. Rezultati njegovih dejanj se torej razlikujejo od rezultatov čaščenja polbogov. Vsevišnji Gospod je brezmejen in brezmejni sta tudi Njegova naklonjenost in Njegova milost. Milost, ki jo Gospod izkaže Svojim čistim bhaktam, torej nima meja.