VERZ 13
oṁ ity ekākṣaraṁ brahma
vyāharan mām anusmaran
yaḥ prayāti tyajan dehaṁ
sa yāti paramāṁ gatim
oṁ – kombinacijo črk oṁ (oṁkāro); iti – tako; eka-akṣaram – en zlog; brahma – absoluten; vyāharan – izgovarjajoč; mām – Mene (Kṛṣṇe); anusmaran – spominjajoč se; yaḥ – vsakdo, kdor; prayāti – odide; tyajan – ko zapusti; deham – telo; saḥ – on; yāti – doseže; paramām – najvišji; gatim – cilj.
Če človek, ki je dosegel stanovitnost v vadbi te yoge in je izgovarjal sveti zlog oṁ, vrhovno kombinacijo črk, zapusti telo v mislih na Vsevišnjo Božansko Osebnost, zagotovo odide na duhovne planete.
Iz tega verza je razvidno, da se oṁ, Brahman in Gospod Kṛṣṇa ne razlikujejo. Brezosebni zvočni simbol Kṛṣṇe je oṁ, zvok Hare Kṛṣṇa pa vsebuje oṁ. V svetih spisih je jasno rečeno, da je v tej dobi mogoče doseči samospoznanje s petjem mantre Hare Kṛṣṇa. Kdor na koncu življenja, ko zapušča telo, poje Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare, zagotovo odide na enega od duhovnih planetov; na katerega, je odvisno od metode samospoznavanja, ki jo je izbral. Kṛṣṇovi bhakte odidejo na Kṛṣṇov planet, Goloko Vṛndāvano. Personalistom so namenjeni še nešteti drugi planeti duhovnega neba, imenovani Vaikuṇṭhe, impersonalisti pa ostanejo v brahmajyotiju.