VERZ 14

Ta verz govori o končnem cilju čistih bhakti-yogījev, ki služijo Vsevišnji Božanski Osebnosti. V predhodnih verzih so bile omenjene štiri vrste bhakt: nesrečni, vedoželjni, tisti, ki bi radi materialno udobje, in spekulativni filozofi. Opisane so bile tudi različne metode za dosego osvoboditve: karma-yoga, jñāna-yoga in haṭha-yoga. Te vrste yoge vsebujejo nekaj elementov bhakti, ta verz pa govori o čisti bhakti-yogi, ki je brez primesi jñāne, karme in haṭhe. Iz besede ananya-cetāḥ je razvidno, da si čisti bhakti-yogī ne želi ničesar razen Kṛṣṇe. Čisti bhakta si ne želi oditi na rajske planete in ne poskuša postati eno z brahmajyotijem ali pa se osvoboditi iz materialnega sveta. Ničesar si ne želi. V Caitanya-caritāmṛti je tak bhakta opisan z besedo niṣkāma, kar pomeni, da nima sebičnih želja. Samo on je popolnoma miren, tisti, ki stremijo za lastno koristjo, pa nikoli ne najdejo miru. Medtem ko imajo jñāna-yogī, karma-yogī in haṭha-yogī sebične interese, si čisti bhakta želi samo zadovoljiti Vsevišnjo Božansko Osebnost. Gospod zato pravi, da Ga vsakdo, kdor Mu je neomajno vdan, zlahka doseže.

Čisti bhakta zmeraj vdano služi Kṛṣṇi v eni od Njegovih osebnih podob. Obstaja več popolnih emanacij in inkarnacij Kṛṣṇe, kakršni sta na primer Rāma in Nṛsiṁha. Bhakta se lahko osredotoči na katero koli izmed teh transcendentalnih podob Vsevišnjega Gospoda ter služi Gospodu z ljubeznijo in vdanostjo. Tak bhakta se ne srečuje s problemi, na kakršne naletijo tisti, ki se ukvarjajo z drugimi vrstami yoge. Bhakti-yoga je zelo preprosta, čista in lahka metoda samospoznavanja. Začnemo lahko preprosto s petjem mantre Hare Kṛṣṇa. Gospod je milosten do vsakogar, kot že rečeno, pa je posebej naklonjen tistim, ki se povsem posvetijo služenju Njemu. Takim bhaktam Gospod pomaga na različne načine. V Vedah (Kaṭha Upaniṣada 1.2.23) je rečeno: yam evaiṣa vṛṇute tena labhyas / tasyaiṣa ātmā vivṛṇute tanuṁ svām – kdor je popolnoma predan Vsevišnjemu Gospodu in Mu vdano služi, lahko spozna Gospoda takega, kakršen je. Bhagavad-gītā (10.10) pa pravi: dadāmi buddhi-yogaṁ tam – takemu bhakti da Gospod inteligenco, ki mu omogoči, da nazadnje odide k Njemu, v duhovno kraljestvo.

Posebna odlika čistega bhakte je, da zmeraj misli samo na Kṛṣṇo in Ga v nobenih okoliščinah ne pozabi. Zmeraj in povsod služi Gospodu in ga pri tem nič ne ovira. Nekateri pravijo, da bi moral bhakta prebivati na svetih mestih, kot so Vṛndāvana in drugi sveti kraji, kjer je živel Gospod, toda čisti bhakta lahko živi kjer koli in tam z vdanim služenjem ustvari vzdušje Vṛndāvane. Śrī Advaita je dejal Gospodu Caitanyi: „Kjer si Ti, o Gospod, tam je Vṛndāvana.“

Kot je razvidno iz besed satatam in nityaśaḥ, ki pomenita „zmeraj“, „redno“ oziroma „vsak dan“, se čisti bhakta nenehno spominja Kṛṣṇe in ves čas misli Nanj. To so odlike čistega bhakte, kateremu je Gospod najlaže dosegljiv. Bhakti-yoga je sistem yoge, ki mu daje Gītā prednost pred vsemi drugimi oblikami yoge. Bhakti-yogīji služijo Gospodu na pet načinov: (1) śānta-bhakte Mu služijo v nevtralnem položaju, (2) dāsya-bhakte Mu služijo kot služabniki gospodarju, (3) sākhya-bhakte Mu služijo kot prijatelji, (4) vātsalya-bhakte Mu služijo v vlogi očeta ali matere, (5) mādhurya-bhakte pa služijo Vsevišnjemu Gospodu v ljubezenskem odnosu. Čisti bhakta brez prestanka s transcendentalno ljubeznijo služi Vsevišnjemu Gospodu na enega od teh načinov in nikoli ne pozabi Gospoda, zato Ga zlahka doseže. Kakor on niti za trenutek ne pozabi Vsevišnjega Gospoda, tako tudi Vsevišnji Gospod niti za trenutek ne pozabi Svojega čistega bhakte. To je velik blagoslov, ki ga dobi, kdor se posveti metodi zavesti Kṛṣṇe, petju mahā-mantre: Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare.