VERZ 16
ā-brahma-bhuvanāl lokāḥ
punar āvartino ’rjuna
mām upetya tu kaunteya
punar janma na vidyate
ā-brahma-bhuvanāt – do planeta Brahmaloke; lokāḥ – planetni sistemi; punaḥ – znova; āvartinaḥ – vračajoč se; arjuna – o Arjuna; mām – k Meni; upetya – ko pride; tu – toda; kaunteya – o Kuntījin sin; punaḥ janma – ponovno rojstvo; na – nikoli; vidyate – se zgodi.
Vsi planeti materialnega sveta, od najvišjega do najnižjega, so mesta trpljenja, kjer se ponavljata rojstvo in smrt. Kdor doseže Moje prebivališče, o Kuntījin sin, pa se nikoli več ne rodi.
Vse vrste yogījev – karma-yogīji, jñāna-yogīji, haṭha-yogīji itd. – se morajo najprej dvigniti do ravni bhakti-yoge ali zavesti Kṛṣṇe ter doseči popolnost vdanega služenja in šele potem lahko odidejo v Kṛṣṇovo transcendentalno prebivališče, od koder se nikoli več ne vrnejo v materialni svet. Tisti, ki dosežejo najvišje planete materialnega sveta, planete polbogov, so še zmeraj podložni ponavljajočemu se rojevanju in umiranju. Kakor se ljudje z Zemlje dvignejo na višje planete, ljudje z višjih planetov, kot so Brahmaloka, Candraloka in Indraloka, padejo na Zemljo. Kdor opravlja žrtvovanje pañcāgni-vidyo, ki ga priporoča Chāndogya Upaniṣada, doseže Brahmaloko, toda če na Brahmaloki ne neguje zavesti Kṛṣṇe, se mora vrniti na Zemljo. Prebivalci višjih planetov, ki negujejo zavest Kṛṣṇe, se postopoma dvigajo više in više ter ob uničenju vesolja dosežejo večno duhovno kraljestvo. Śrīdhara Svāmī v svojem komentarju k Bhagavad-gīti navaja tale verz:
brahmaṇā saha te sarve
samprāpte pratisañcare
parasyānte kṛtātmānaḥ
praviśanti paraṁ padam
„Brahmā in njegovi častilci, ki vselej služijo Kṛṣṇi, ob uničenju materialnega univerzuma odidejo v duhovni svet in dosežejo željene duhovne planete.“