VERZ 2
na me viduḥ sura-gaṇāḥ
prabhavaṁ na maharṣayaḥ
aham ādir hi devānāṁ
maharṣīṇāṁ ca sarvaśaḥ
na – nikakor; me – Moje; viduḥ – poznajo; sura-gaṇāḥ – polbogovi; prabhavam – poreklo, veličastje; na – nikakor; mahā-ṛṣayaḥ – veliki modreci; aham – Jaz; ādiḥ – poreklo; hi – vsekakor; devānām – polbogov; mahā-ṛṣīṇām – velikih modrecev; ca – tudi; sarvaśaḥ – v vsakem pogledu.
Niti polbogovi niti veliki modreci ne poznajo Mojega porekla in veličastja, kajti Jaz sem v vsakem pogledu izvor tako polbogov kakor modrecev.
Kot je rečeno v Brahma-saṁhiti, je Kṛṣṇa Vsevišnji Gospod. Nihče ni večji od Njega; On je vzrok vseh vzrokov. Gospod v tem verzu tudi sam pravi, da je izvor vseh polbogov in modrecev. Če niti polbogovi in veliki modreci ne morejo spoznati Kṛṣṇe ter doumeti Njegovega imena in Njega samega, kaj naj potem rečemo o tako imenovanih učenjakih našega majcenega planeta? Nihče ne more razumeti, zakaj pride Vsevišnji Gospod na Zemljo v podobi navadnega človeka in deluje na tako osupljiv in nenavaden način. Jasno je torej, da učenost ni nujno potrebna za spoznanje Kṛṣṇe. Pri svojih poskusih, da bi spoznali Kṛṣṇo s pomočjo lastnega uma, so bili neuspešni celo polbogovi in veliki modreci. Tudi v Śrīmad-Bhāgavatamu je rečeno, da Vsevišnje Božanske Osebnosti ne morejo spoznati niti veliki polbogovi. Ti lahko razglabljajo v mejah svojih nepopolnih čutov in pridejo do impersonalističnega zaključka, pri čemer si poskušajo predstavljati nekaj, kar je nasprotno materiji in ni proizvod treh guṇ materialne narave, ali pa se zadovoljijo s kakšnimi drugimi predstavami, ki so plod njihovega uma. Toda s takim nespametnim umovanjem nikoli ne spoznajo Kṛṣṇe.
Tistim, ki bi radi spoznali Absolutno Resnico, Gospod tukaj posredno pravi: „Jaz sem Vsevišnja Božanska Osebnost. Jaz sem Absolut.“ To moramo vedeti. Tudi če osebnega aspekta nedoumljivega Gospoda ne moremo razumeti, Gospod vendarle obstaja. Da bi dejansko spoznali Kṛṣṇo, ki je večen ter poln blaženosti in vednosti, je dovolj že, da proučujemo Njegove besede v Bhagavad-gīti in Śrīmad-Bhāgavatamu. Tisti, ki so pod vplivom Gospodove nižje energije, si Boga predstavljajo kot nekakšno vladajočo silo ali pa kot brezosebni Brahman, kot osebnost pa Ga lahko spozna samo človek na transcendentalni ravni.
Ker spekulativni filozofi ne morejo razumeti Kṛṣṇe takega, kakršen je, Kṛṣṇa iz Svoje brezvzročne milosti pride v materialni svet za njihovo dobro. Kljub nenavadnim dejanjem Vsevišnjega Gospoda pa so ti ljudje prepričani, da je Absolut brezosebni Brahman. Da je Absolutna Resnica Vrhovna Osebnost, Kṛṣṇa, lahko razumejo samo bhakte, duše, popolnoma predane Vsevišnjemu Gospodu. Gospodovih bhakt ne zanima Brahman oziroma brezosebni aspekt Boga. Ker imajo vero v Vsevišnjega Gospoda in so Mu vdani, se Mu predajo in po Njegovi brezvzročni milosti Ga lahko razumejo. Tega ne more nihče drug. Tudi veliki modreci torej soglašajo: Kaj je ātmā? Kdo je Absolut? To je On, ki Ga moramo častiti.