VERZ 34
mṛtyuḥ sarva-haraś cāham
udbhavaś ca bhaviṣyatām
kīrtiḥ śrīr vāk ca nārīṇāṁ
smṛtir medhā dhṛtiḥ kṣamā
mṛtyuḥ – smrt; sarva-haraḥ – vseuničujoča; ca – tudi; aham – Jaz; udbhavaḥ – rojstvo; ca – tudi; bhaviṣyatām – vsega, kar bo nastalo v prihodnosti; kīrtiḥ – slava; śrīḥ – odličnost ali lepota; vāk – izbran govor; ca – tudi; nārīṇām – med ženskami; smṛtiḥ – spomin; medhā – inteligenca; dhṛtiḥ – neomajnost; kṣamā – potrpežljivost.
Vseuničujoča smrt sem in rojstvo vsega, kar šele bo. Med ženskami sem Kīrti [slava], Śrī [sreča], Vāk [izbran govor], Smṛti [spomin], Medhā [inteligenca], Dhṛti [stanovitnost] in Kṣamā [potrpežljivost].
Že od samega rojstva dalje človek z vsakim trenutkom umira. Sleherno živo bitje se tako nenehno približuje smrti, zadnji udarec pa je sama smrt. Ta smrt je Kṛṣṇa. Razvoj živega bitja ima šest glavnih stopenj: živo bitje se rodi, raste, nekaj časa ostaja, se razmnožuje, ostari in nazadnje umre. Prva od teh stopenj, rojstvo, je Kṛṣṇa. Rojstvo je začetek vseh kasnejših dejavnosti živega bitja.
Za sedem tukaj naštetih odlik – slavo, srečo, izbran govor, spomin, inteligenco, stanovitnost in potrpežljivost – je rečeno, da jih pooseblja sedem polboginj. Kdor ima vse ali pa nekatere od teh lastnosti, postane znana osebnost. Človek lahko zaslovi, če postane kreposten. Sanskrt je popoln jezik, zato je zelo znan. Kdor se po študiju spominja obravnavane snovi, je obdarjen z dobrim spominom ali smṛtijem. Odlika človeka, ki prebere veliko različnih knjig in le-te tudi razume ter je sposoben znanje iz njih v praksi uporabiti, kadar je to potrebno, se imenuje inteligenca (medhā). Sposobnosti premagovanja nestanovitnosti pravimo neomajnost ali stanovitnost (dhṛti). Kdor ima mnoge odlike, kljub temu pa je ponižen in ljubezniv ter ostane uravnovešen tako v žalosti kakor v sreči, pa ima lastnost, ki ji pravimo potrpežljivost (kṣamā).