VERZ 44
tasmāt praṇamya praṇidhāya kāyaṁ
prasādaye tvām aham īśam īḍyam
piteva putrasya sakheva sakhyuḥ
priyaḥ priyāyārhasi deva soḍhum
tasmāt – zato; praṇamya – izkazujoč spoštovanje; praṇidhāya – ležeč; kāyam – s telesom; prasādaye – da bi prosil za milost; tvām – Tebe; aham – jaz; īśam – Vsevišnjega Gospoda; īḍyam – čaščenja vrednega; pitā iva – kakor oče; putrasya – s sinom; sakhā iva – kakor prijatelj; sakhyuḥ – s prijateljem; priyaḥ – ljubljena; priyāyāḥ – z najdražjim; arhasi – bi moral; deva – Gospod moj; soḍhum – spregledati.
Ti si Vsevišnji Gospod in častiti bi Te morala vsa živa bitja. Zato v znak spoštovanja padam pred Tebe in Te prosim za milost. Kakor oče mirno prenaša predrznost sina, prijatelj nespoštljivost prijatelja, žena pa preveliko domačnost moža, tako tudi Ti, prosim, spreglej žalitve, ki sem jih morda storil.
Kṛṣṇovi bhakte imajo s Kṛṣṇo različne odnose. Nekateri Ga imajo za svojega sina, drugi za moža, tretji za prijatelja ali pa gospodarja. Kṛṣṇo in Arjuno veže prijateljski odnos. Kakor je oče prizanesljiv do sina, mož do žene, gospodar pa do sluge, tako je Kṛṣṇa prizanesljiv do Svojega bhakte.