VERZ 6-7
ye tu sarvāṇi karmāṇi
mayi sannyasya mat-parāḥ
ananyenaiva yogena
māṁ dhyāyanta upāsate
teṣām ahaṁ samuddhartā
mṛtyu-saṁsāra-sāgarāt
bhavāmi na cirāt pārtha
mayy āveśita-cetasām
ye – tisti, ki; tu – toda; sarvāṇi – vsa; karmāṇi – dejanja; mayi – Meni; sannyasya – ko se odpovejo; mat-parāḥ – ki so navezani Name; ananyena – brez odstopanja; eva – vsekakor; yogena – z vadbo bhakti-yoge; mām – o Meni; dhyāyantaḥ – tisti, ki meditirajo; upāsate – častijo; teṣām – njih; aham – Jaz; samuddhartā – rešitelj; mṛtyu – smrti; saṁsāra – v materialnem življenju; sāgarāt – iz oceana; bhavāmi – postanem; na – ne; cirāt – po dolgem času; pārtha – o Pṛthin sin; mayi – Name; āveśita – osredotočen; cetasām – tistih, katerih um.
Tiste, ki častijo Mene, z neomajno vdanostjo posvečujoč vsa svoja dejanja Meni, ki Mi vdano služijo in z umom, osredotočenim Name, nenehno meditirajo o Meni, o Pṛthin sin, pa hitro rešim iz oceana rojstva in smrti.
Iz tega verza je razvidno, da imajo bhakte veliko srečo, saj jih Gospod zelo hitro reši iz materialnega sveta. Kdor služi Gospodu s čisto vdanostjo, spozna, da je Bog velik in da Mu je individualna duša podrejena. Njena dolžnost je, da služi Gospodu; če ne služi Njemu, bo služila māyi.
Kot že rečeno, je mogoče Vsevišnjega Gospoda spoznati samo z vdanim služenjem. Zato bi morali biti popolnoma vdani Gospodu. Da bi dosegli Kṛṣṇo, moramo um popolnoma osredotočiti Nanj in posvetiti vsa svoja dejanja Njemu. Ni pomembno, kakšno delo opravljamo, pomembno je le, da ga opravljamo samo za Kṛṣṇo. Temu pravimo vdano služenje. Bhakta si želi samo zadovoljiti Vsevišnjo Božansko Osebnost. Cilj njegovega življenja je zadovoljiti Kṛṣṇo in za Njegovo zadovoljstvo je pripravljen žrtvovati vse, kakor je v bitki na Kurukṣetri storil Arjuna. Zadovoljiti Kṛṣṇo je zelo preprosto: z vdanostjo moramo opravljati svoje delo, hkrati pa peti Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare. Ko bhakta poje to transcendentalno mantro, ga začne privlačiti Božanska Osebnost.
Vsevišnji Gospod v tem verzu obljublja, da bo čistega bhakto, ki deluje na ta način, nemudoma rešil iz oceana materialnega sveta. Veliki yogīji lahko prenesejo svojo dušo na kateri koli planet z vadbo yoge, nekateri storijo to na razne druge načine, za bhakto pa je v tem verzu jasno rečeno, da ga reši sam Gospod. Bhakti ni treba čakati, da si pridobi posebne moči, ki bi mu omogočile, da odide v duhovno nebo.
V Varāha Purāṇi najdemo tale verz:
nayāmi paramaṁ sthānam
arcir-ādi-gatiṁ vinā
garuḍa-skandham āropya
yatheccham anivāritaḥ
Iz tega verza je razvidno, da se bhakti ni treba ukvarjati z aṣṭāṅga-yogo, da bi lahko odšel na duhovne planete. Za to poskrbi sam Vsevišnji Gospod. Kṛṣṇa tu jasno pravi, da On sam reši bhakto. Nad otrokom ves čas bedijo starši, zato je popolnoma varen. Podobno se bhakti ni treba truditi, da bi dosegel druge planete z vadbo mistične yoge. Vsevišnji Gospod namreč iz Svoje velike milosti prileti na ptici Garuḍi in bhakto sam reši iz materialnega sveta. Kdor se utaplja v valovih oceana, se ne more rešiti sam, četudi je izkušen plavalec in se z vsemi močmi bojuje za življenje. Če pa mu pride na pomoč kdo drug, ga lahko brez težav potegne iz vode in ga tako reši. Na podoben način Gospod reši bhakto iz oceana materialnega bivanja. Potrebno je le, da se bhakta popolnoma posveti preprosti metodi zavesti Kṛṣṇe, vdanemu služenju. Vsak razumen človek bi moral dati vdanemu služenju prednost pred vsemi drugimi metodami samospoznavanja. To je potrjeno v Nārāyaṇīyi:
yā vai sādhana-sampattiḥ
puruṣārtha-catuṣṭaye
tayā vinā tad āpnoti
naro nārāyaṇāśrayaḥ
Iz tega verza izvemo, da ne bi smeli opravljati obredov in žrtvovanj, katerih cilj je materialna sreča, ter si pridobivati znanja z metodo filozofske spekulacije. Kdor je vdan Vrhovni Osebnosti, je deležen vseh koristi, ki jih prinašajo druge vrste yoge, spekulativno filozofiranje, opravljanje raznih obredov in žrtvovanj, dajanje miloščine itd. To je posebna prednost vdanega služenja.
Gospodov bhakta zgolj s petjem Kṛṣṇovega svetega imena – Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare – zlahka srečen doseže najvišji cilj, do katerega ne vodi nobena druga pot religije.
Sklepno misel Bhagavad-gīte najdemo v osemnajstem poglavju:
sarva-dharmān parityajya
mām ekaṁ śaraṇaṁ vraja
ahaṁ tvāṁ sarva-pāpebhyo
mokṣayiṣyāmi mā śucaḥ
Odreči bi se morali vsem drugim metodam samospoznavanja in zgolj vdano služiti Kṛṣṇi. Tako bomo dosegli najvišjo popolnost. Ni se nam treba bati posledic svojih preteklih grešnih dejanj, kajti Vsevišnji Gospod nas bo popolnoma zaščitil. Zato bi morali opustiti jalove poskuse, da dosežemo osvoboditev z drugimi metodami samospoznavanja. Vsakdo naj poišče zavetje vrhovnega vsemočnega Boga, Kṛṣṇe. To je najvišja popolnost življenja.