VERZ 13
jñeyaṁ yat tat pravakṣyāmi
yaj jñātvāmṛtam aśnute
anādi mat-paraṁ brahma
na sat tan nāsad ucyate
jñeyam – predmet spoznavanja; yat – kateri; tat – ta; pravakṣyāmi – zdaj bom pojasnil; yat – kateri; jñātvā – ko spoznaš; amṛtam – nektar; aśnute – okuša; anādi – brez začetka; mat-param – podrejen Meni; brahma – duh; na – niti; sat – vzrok; tat – to; na – niti; asat – posledica; ucyate – rečeno je, da je.
Zdaj ti bom pojasnil predmet spoznavanja, z razumevanjem katerega boš okusil večnost. Brahman, duh, je brez začetka in je podrejen Meni ter ni ne vzrok ne posledica dogajanja v materialnem svetu.
Gospod je Arjuni pojasnil, kaj je polje delovanja in kdo je njegov poznavalec. Govoril je tudi o metodi, s katero si je mogoče pridobiti znanje o poznavalcu polja delovanja. Zdaj začenja opisovati predmet spoznavanja; najprej opiše dušo, potem pa še Naddušo. Kdor ima znanje o duši in Nadduši, dveh poznavalcih polja delovanja, lahko uživa nektar življenja. Kot je razloženo v drugem poglavju, je živo bitje večno. To potrjuje tudi ta verz. Ni mogoče določiti dneva, ko je jīva prišla na svet. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kdaj je jīvātmā emanirala iz Vsevišnjega Gospoda. Duša torej nima začetka. To je potrjeno v vedski književnosti: na jāyate mriyate vā vipaścit (Kaṭha Upaniṣada 1.2.18). Poznavalec telesa je nerojen, nesmrten in poln znanja.
Vede (Śvetāśvatara Upaniṣada 6.16) pravijo tudi, da je Vsevišnji Gospod kot Nadduša glavni poznavalec telesa in gospodar treh guṇ materialne narave (pradhāna-kṣetrajña-patir guṇeśaḥ). V smṛti pa je rečeno: dāsa-bhūto harer eva nānyasyaiva kadācana. Živa bitja so večni služabniki Vsevišnjega Gospoda. To v Svojem nauku potrjuje tudi Gospod Caitanya. Brahman, opisan v tem verzu, je torej individualna duša. Kadar beseda Brahman označuje živo bitje, moramo vedeti, da je le-to vijñāna-brahma, in ne ānanda-brahma. Ānanda-brahma je Vrhovni Brahman, Božanska Osebnost.