VERZ 27
rāgī karma-phala-prepsur
lubdho hiṁsātmako ’śuciḥ
harṣa-śokānvitaḥ kartā
rājasaḥ parikīrtitaḥ
rāgī – zelo navezan; karma-phala – sad dela; prepsuḥ – ki želi; lubdhaḥ – pohlepen; hiṁsā-ātmakaḥ – nasilen; aśuciḥ – nečist; harṣa-śoka-anvitaḥ – podložen veselju in žalosti; kartā – tak vršilec dejanj; rājasaḥ – v guṇi strasti; parikīrtitaḥ – opisan.
Človek, ki je navezan na svoje delo in bi rad užival njegove sadove, ki je pohlepen, nasilen in nečist ter je žrtev veselja in žalosti, deluje v guṇi strasti.
Vzrok človekove prekomerne navezanosti na določeno vrsto dela ali na njegove sadove je premočna navezanost na materialistično življenje: na dom, ženo in otroke. Tak človek ne išče ničesar višjega. Njegov edini cilj je, da se obda s čim večjim materialnim udobjem. Navadno je zelo pohlepen in misli, da je vse, kar si je pridobil, trajno in mu ne bo nikoli odvzeto. Nasilen je, in da bi ugodil svojim čutom, je pripravljen zagrešiti kakršen koli prestopek. Nečist je in ni mu mar, ali služi denar na pošten ali na nepošten način. Kadar je pri svojem delu uspešen, je neizmerno srečen, neuspeh pa ga navda z veliko žalostjo. Takšno je delovanje človeka pod vplivom guṇe strasti.