VERZ 39
yad agre cānubandhe ca
sukhaṁ mohanam ātmanaḥ
nidrālasya-pramādotthaṁ
tat tāmasam udāhṛtam
yat – to, kar; agre – na začetku; ca – tudi; anubandhe – na koncu; ca – tudi; sukham – sreča; mohanam – iluzorna; ātmanaḥ – duše; nidrā – spanja; ālasya – lenosti; pramāda – in iluzije; uttham – posledica; tat – to; tāmasam – v guṇi nevednosti; udāhṛtam – rečeno je, da je.
Sreča, ob kateri človek ne ve ničesar o samospoznavanju, ki je od začetka do konca namišljena ter se poraja iz spanja, lenobe in iluzije, pa je sreča v guṇi nevednosti.
Človek, ki sta mu v užitek spanje in lenarjenje, pa tudi kdor ne ve, kako bi moral in kako ne bi smel delovati, sta vsekakor pod vplivom guṇe teme, nevednosti. Za tistega, ki je pod vplivom guṇe nevednosti, je vse iluzija. Zanj ni sreče niti na začetku niti na koncu. Človek v guṇi strasti lahko na začetku kratek čas uživa srečo, na koncu pa ga doleti nesreča, kdor je v guṇi nevednosti, pa je vseskozi nesrečen, tako na začetku kakor na koncu.