VERZ 19
tasmād asaktaḥ satataṁ
kāryaṁ karma samācara
asakto hy ācaran karma
param āpnoti pūruṣaḥ
tasmāt – zato; asaktaḥ – brez navezanosti; satatam – nenehno; kāryam – kot dolžnost; karma – delo; samācara – opravljaj; asaktaḥ – nenavezan; hi – vsekakor; ācaran – ki opravlja; karma – delo; param – Vsevišnjega; āpnoti – doseže; pūruṣaḥ – človek.
Delovati je treba torej iz dolžnosti in brez navezanosti na sadove dela, kajti z delovanjem brez navezanosti človek doseže Vsevišnjega.
Absolut je za bhakte Božanska Osebnost, za impersonaliste pa osvoboditev. Kdor pod pravilnim vodstvom deluje z zavestjo Kṛṣṇe oziroma za Kṛṣṇo in ni navezan na sadove svojega dela, vsekakor napreduje proti najvišjemu cilju življenja. Kṛṣṇa je Arjuni svetoval, naj se v bitki na Kurukṣetri bojuje zaradi Njega, saj je bila taka Njegova želja. Želja, da bi bili dobri in nenasilni, je oblika navezanosti, delovati za Vsevišnjega pa pomeni delovati brez navezanosti na rezultat. To je najpopolnejša oblika delovanja in jo priporoča sam Śrī Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost.
Žrtvovanja in drugi obredi, predpisani v Vedah, so namenjeni temu, da nas očistijo posledic brezbožnih del, ki smo jih zagrešili v želji po zadovoljitvi čutov. Če je človek zavesten Kṛṣṇe, pa njegovo delovanje nima posledic, kakršne imajo dobra in slaba dela. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ni navezan na sadove svojega dela, temveč deluje samo za Kṛṣṇo. Počne najrazličnejše stvari, vendar je pri tem povsem nenavezan.