VERZ 13
sarva-karmāṇi manasā
sannyasyāste sukhaṁ vaśī
nava-dvāre pure dehī
naiva kurvan na kārayan
sarva – vse; karmāṇi – delovanje; manasā – z umom; sannyasya – ko opusti; āste – ostane; sukham – srečno; vaśī – kdor se obvlada; nava-dvāre – na kraju z devetimi vrati; pure – v mestu; dehī – utelešena duša; na – nikoli; eva – vsekakor; kurvan – nedejavna; na – ne; kārayan – povzročajoča delovanje.
Ko utelešeno živo bitje postane samoobvladano in se v mislih odreče vsem dejanjem, srečno prebiva v mestu z devetimi vrati [v materialnem telesu], pri čemer niti ne deluje niti ni povzročitelj delovanja.
Utelešena duša živi v mestu z devetimi vrati. Delovanje telesa, ki ga tu simbolizira mesto, samodejno poteka pod nadzorom guṇ materialne narave, ki vplivajo nanj. Čeprav se duša podreja telesnim stanjem, se lahko, če tako želi, dvigne nadnje. Ker je pozabila na svojo višjo naravo, se enači z materialnim telesom in zato trpi. Če razvije zavest Kṛṣṇe, pa lahko znova doseže svoj pravi položaj in se reši telesa. Kdor se posveti metodi zavesti Kṛṣṇe, se takoj povsem odmakne od delovanja materialnega telesa. Tako obvladan spremeni svoje namere in srečno prebiva v mestu z devetimi vrati, katera omenja naslednji verz:
nava-dvāre pure dehī
haṁso lelāyate bahiḥ
vaśī sarvasya lokasya
sthāvarasya carasya ca
„Vsevišnja Božanska Osebnost, ki živi v telesu živega bitja, nadzira vsa živa bitja v univerzumu. Telo ima devet vrat [dve očesi, dve nosnici, dve ušesi, usta, zadnjik in spolne organe]. Živo bitje se v pogojenem stanju enači s telesom, ko pa se poistoveti z Gospodom v sebi, postane svobodno kakor Gospod, četudi je v telesu.“ (Śvetāśvatara Upaniṣada 3.18)
Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ni odvisen od zunanjega in notranjega delovanja materialnega telesa.