VERZ 4
bhūmir āpo ’nalo vāyuḥ
khaṁ mano buddhir eva ca
ahaṅkāra itīyaṁ me
bhinnā prakṛtir aṣṭadhā
bhūmiḥ – zemlja; āpaḥ – voda; analaḥ – ogenj; vāyuḥ – zrak; kham – eter; manaḥ – um; buddhiḥ – inteligenca; eva – vsekakor; ca – in; ahaṅkāraḥ – lažni ego; iti – tako; iyam – vse te; me – Moje; bhinnā – ločene; prakṛtiḥ – energije; aṣṭadhā – osmere.
Zemlja, voda, ogenj, zrak, eter, um, inteligenca in lažni ego – teh osem elementov so Moje ločene materialne energije.
Znanost o Bogu proučuje večno naravo Boga in Njegovih raznolikih energij. Materialna narava se imenuje prakṛti ali energija Gospoda v Njegovih inkarnacijah (emanacijah), puruṣah. Te inkarnacije opisuje Sātvata-tantra:
viṣṇos tu trīṇi rūpāṇi
puruṣākhyāny atho viduḥ
ekaṁ tu mahataḥ sraṣṭṛ
dvitīyaṁ tv aṇḍa-saṁsthitam
tṛtīyaṁ sarva-bhūta-sthaṁ
tāni jñātvā vimucyate
„Popolna emanacija Gospoda Kṛṣṇe se zaradi stvarjenja materialnega sveta pojavi kot trije Viṣṇuji. Prvi, Mahā-Viṣṇu, ustvari celotno materialno energijo, ki se imenuje mahat-tattva. Drugi, Garbhodakaśāyī Viṣṇu, vstopi v vsak univerzum, da bi v njem ustvaril raznolikost. Tretji, Kṣīrodakaśāyī Viṣṇu, pa kot vsepričujoča Nadduša prežema vse univerzume in se imenuje Paramātmā. Prisoten je celo v atomih. Kdor pozna te tri Viṣṇuje, se lahko reši ujetosti v materialni svet.“
Materialni svet je začasna pojavna oblika ene od Gospodovih energij. Ves materialni svet deluje pod nadzorom teh treh Viṣṇujev, emanacij Gospoda Kṛṣṇe. Ti puruṣe se imenujejo inkarnacije Gospoda. Tisti, ki ne poznajo znanosti o Bogu (Kṛṣṇi), so večinoma prepričani, da so živa bitja puruṣe – vzrok materialne energije, njeni upravljavci in uživalci – in da je materialni svet namenjen njihovemu uživanju. Po Bhagavad-gīti je ta ateističen zaključek napačen. Iz tega verza je razvidno, da je pravzrok materialnega sveta Kṛṣṇa. To je potrjeno tudi v Śrīmad-Bhāgavatamu. Elementi, ki sestavljajo materialni svet, so Gospodove ločene energije. Celo brahmajyoti, ki je končni cilj impersonalistov, je samo duhovna energija, manifestirana v duhovnem nebu. V njem ni duhovne raznolikosti, kakršna obstaja na Vaikuṇṭhalokah, kljub temu pa ga imajo impersonalisti za svoj končni, večni cilj. Paramātmā je samo začasen, vsepričujoč aspekt Kṣīrodakaśāyī Viṣṇuja. Ni večna, saj ni prisotna v duhovnem svetu. Absolutna Resnica je torej Vsevišnja Božanska Osebnost, Kṛṣṇa. Kṛṣṇa je popolna oseba ter izvor in lastnik vseh raznolikih ločenih in notranjih energij.
Kot že rečeno, sestavlja materialno energijo osem glavnih elementov. Prvim petim – zemlji, vodi, ognju, zraku in etru – pravimo pet velikih ali grobih elementov, ki vsebujejo tudi pet predmetov čutne zaznave: materialni zvok, tip, obliko, okus in vonj. Materialistična znanost proučuje samo teh deset elementov, ostalim trem – umu, inteligenci in lažnemu egu – pa materialisti ne posvečajo pozornosti. Psihologi, ki proučujejo delovanje uma, prav tako nimajo popolnega znanja, saj ne poznajo Kṛṣṇe, praizvora vsega. Lažni ego, zaradi katerega živo bitje razmišlja v okvirih „jaz“ in „moje“, je osnova materialnega življenja in vključuje deset čutnih organov, namenjenih materialnemu delovanju. Inteligenca predstavlja celoto elementov materialnega stvarstva, mahat-tattvo. Iz Gospodovih osmih ločenih energij se manifestira štiriindvajset elementov materialnega sveta, ki so predmet proučevanja ateistične filozofije sāṅkhye. Ti elementi so proizvod Kṛṣṇovih energij in so ločeni od Njega, toda zagovorniki ateistične filozofije sāṅkhye zaradi skromnega znanja ne vedo, da je Kṛṣṇa vzrok vseh vzrokov. filozofija sāṅkhye proučuje samo pojavne oblike Kṛṣṇove zunanje energije, kot je opisana v Bhagavad-gīti.