VERZ 3

Med tisoči ljudi različnih vrst se morda eden toliko zanima za transcendentalno spoznanje, da poskuša izvedeti, kaj je duša, kaj je telo in kaj Absolutna Resnica. Ljudje večinoma samo zadovoljujejo potrebe, ki jih imajo tudi živali – potrebe po jedi, spanju, branjenju in spolnosti – transcendentalno znanje pa zanima le redko koga. Prvih šest poglavij Bhagavad-gīte je namenjenih tistim, ki bi si radi pridobili transcendentalno znanje, razumeli dušo in Naddušo ter dosegli samospoznanje s pomočjo metod jñāna-yoge, dhyāna-yoge in razlikovanja med dušo in materijo. Toda Kṛṣṇo lahko spoznajo samo tisti, ki so zavestni Kṛṣṇe. Drugi transcendentalisti lahko spoznajo brezosebni Brahman, kajti to je manj zahtevno. Kṛṣṇa je vrhovna oseba, in da bi Ga spoznali, ni dovolj, da poznamo Brahman in Paramātmo. Yogīji in jñānīji se zmedejo, ko poskušajo razumeti Kṛṣṇo. Čeprav je največji med impersonalisti, Śrīpāda Śaṅkarācārya, v svojem komentarju h Gīti priznal Kṛṣṇo za Vsevišnjo Božansko Osebnost, Ga njegovi privrženci ne priznavajo za takega, kajti Kṛṣṇo težko spozna celo tisti, ki je dosegel transcendentalno spoznanje brezosebnega Brahmana.

Kṛṣṇa je Vsevišnja Božanska Osebnost, vzrok vseh vzrokov in prvobitni Gospod Govinda: īśvaraḥ paramaḥ kṛṣṇaḥ sac-cid-ānanda-vigrahaḥ / anādir ādir govindaḥ sarva-kāraṇa-kāraṇam. Brezbožneži Ga zelo težko spoznajo. Čeprav zatrjujejo, da je pot bhakti ali vdanega služenja zelo lahka, se je ne morejo držati. Če je res tako lahka, kot pravijo, zakaj se potem odločijo za težavnejšo pot? Pot bhakti pravzaprav ni lahka. Dozdevna pot bhakti, po kateri gredo ljudje brez znanja o bhakti, morda ni težavna, toda spekulativni filozofi in učenjaki, ki se poskušajo držati te poti, kot določajo pravila, kljub temu padejo z nje. V Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.2.101) Śrīla Rūpa Gosvāmī piše:

„Kdor vdano služi Gospodu, ne da bi pri tem upošteval priznana dela vedske književnosti, kot so Upaniṣade, Purāṇe in Nārada-pañcarātra, le brez potrebe vznemirja družbo.“

Impersonalist, ki je spoznal Brahman, in yogī, ki je spoznal Naddušo, ne moreta razumeti Kṛṣṇe, Vsevišnje Božanske Osebnosti, kot Yaśodinega sina ali pa voznika Arjunovega bojnega voza. Celo veliki polbogovi so včasih zmedeni glede Kṛṣṇe (muhyanti yat sūrayaḥ). Māṁ tu veda na kaścana: „Nihče Me ne pozna takega, kakršen sem,“ pravi Gospod. Velika duša, ki pozna Kṛṣṇo, je zelo redka (sa mahātmā su-durlabhaḥ). Kdor ne služi Gospodu z ljubeznijo in vdanostjo, torej ne more spoznati Kṛṣṇe takega, kakršen je (tattvataḥ), tudi če je velik učenjak ali filozof. Samo čisti bhakte lahko do določene stopnje spoznajo nepojmljive transcendentalne odlike Kṛṣṇe, vzroka vseh vzrokov – Njegovo vsemogočnost in Njegove vseprivlačne lastnosti: Njegovo bogastvo, slavo, moč, lepoto, znanje in nenavezanost – kajti Kṛṣṇa je zelo ljubezniv do Svojih bhakt. Spoznanje Gospoda je najvišja stopnja spoznanja Brahmana, in samo bhakte lahko spoznajo Gospoda takega, kakršen je. V Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.2.234) je rečeno:

„S topimi materialnimi čuti ne more nihče spoznati Kṛṣṇe takega, kakršen je, bhaktam pa se Gospod sam razodene, saj je zadovoljen z njihovim transcendentalnim ljubečim služenjem.“