No edit permissions for Slovenian

VERZ 22

puruṣaḥ sa paraḥ pārtha
bhaktyā labhyas tv ananyayā
yasyāntaḥ-sthāni bhūtāni
yena sarvam idaṁ tatam


puruṣaḥ – Vrhovna Osebnost; saḥ – On; paraḥ – Vsevišnji, kateremu ni nihče enak; pārtha – o Pṛthin sin; bhaktyā – z vdanim služenjem; labhyaḥ – je dosegljiv; tu – toda; ananyayā – s čistim, neskaljenim; yasya – kogar; antaḥ-sthāni – znotraj; bhūtāni – vsega materialnega stvarstva; yena – s katerim; sarvam – vse; idam – kar lahko vidimo; tatam – je prežeto.


Vsevišnjega Gospoda, ki Mu ni nihče enak, je mogoče doseči s čisto vdanostjo. Čeprav je v Svojem prebivališču, o Pṛthin sin, prežema vse in vse počiva v Njem.


Tu je jasno rečeno, da je najvišji cilj, od koder se živo bitje nikoli ne vrne, prebivališče Kṛṣṇe, Vrhovne Osebe. Brahma-saṁhitā imenuje to najvišje prebivališče ānanda-cinmaya-rasa, mesto, ki ga preveva duhovna blaženost. Duhovna blaženost je značilna za vso tamkajšnjo raznolikost – tam ni nič materialno. Ta raznolikost je duhovna emanacija samega Vrhovnega Boga, kajti v Gospodovem prebivališču je vse iz duhovne energije. O tem govori sedmo poglavje. Čeprav je Gospod zmeraj v Svojem najvišjem prebivališču, pa s Svojo materialno energijo prežema ves materialni svet. Gospod je po Svoji duhovni in materialni energiji prisoten vsepovsod, tako v duhovnih kakor v materialnih univerzumih. Yasyāntaḥ-sthāni pomeni, da vse počiva v Njem, v Njegovi duhovni ali pa materialni energiji. S tema dvema energijama Gospod prežema vse.


Kṛṣṇovo najvišje prebivališče ali enega od neštetih planetov Vaikuṇṭhe lahko dosežemo samo z bhakti, vdanim služenjem Gospodu, kar jasno izraža beseda bhaktyā. Nobena druga metoda nam ne bo pomagala doseči tega najvišjega prebivališča. Najvišje prebivališče in Vsevišnjo Božansko Osebnost opisujejo tudi Vede (Gopāla-tāpanī Upaniṣada 3.2). Eko vaśī sarva-gaḥ kṛṣṇaḥ. V tem prebivališču je ena sama Vsevišnja Božanska Osebnost, Kṛṣṇa, ki je najbolj milostno Božanstvo. Čeprav je en sam, se je pomnožil v milijone in milijone popolnih emanacij. Vede primerjajo Gospoda z drevesom, ki mirno stoji, kljub temu pa obrodi obilo sadov ter bujno cveti in menja listje. Gospodove popolne emanacije, ki vladajo planetom Vaikuṇṭhe, imajo štiri roke in različna imena: Puruṣottama, Trivikrama, Keśava, Mādhava, Aniruddha, Hṛṣīkeśa, Saṅkarṣaṇa, Pradyumna, Śrīdhara, Vāsudeva, Dāmodara, Janārdana, Nārāyaṇa, Vāmana, Padmanābha itd.


Tudi v Brahma-saṁhiti (5.37) je rečeno, da je Gospod zmeraj v Svojem najvišjem prebivališču, Goloki Vṛndāvani, da pa kljub temu prežema vse, tako da se vse odvija po določenem redu (goloka eva nivasaty akhilātma-bhūtaḥ). Vede (Śvetāśvatara Upaniṣada 6.8) pravijo: parāsya śaktir vividhaiva śrūyate / svābhāvikī jñāna-bala-kriyā ca – energije Vsevišnjega Gospoda se širijo povsod ter tako sistematično in brezhibno upravljajo celo vesolje, čeprav je sam Gospod daleč daleč stran.

« Previous Next »